Biserka Karneža Cerjak
Vera Ban, sopotnica Pučnika in Janše: Še slepi spregledajo, Slovenci pa ne
Kako pomembno je biti zraven, ko se v nemirnem času prebuja odrešujoče upanje? Takšno upanje se je za Vero Ban, sopotnico Jožeta Pučnika in Janeza Janše, začelo prebujati na Roški leta 1988, kjer je bil v vojaškem zaporu zaprt Janez Janša, nato tudi ob dr. Jožetu Pučniku, njenem prvem velikem učitelju demokracije. Ker Janša nadaljuje Pučnikovo pot in ždi za zapahi, a ne zato, ker bi bil kriv, pač pa zato, ker vztraja pri vrednotah, ki so tuje oznanjevalcem neresnic in krivičnih obsodb, Vera Ban ne le upa, temveč zahteva svobodo in pravico zanj. Ob tem jo nagovorijo tako besede Pučnikovega sina Gorazda, ki je dejal »to ni naša zgodba«, kot besede pesnika in domoljuba Toneta Kuntnerja: » … sanjal sem sanje svojega naroda; z njim sem prisanjal svit tisočletja. Zraven sem bil tistega jutra, tistega dne.«
Primož Lavre
Skupaj z drugimi protestniki vztrajate na shodih pred vrhovnim sodiščem. Kakšni so občutki po volitvah? Ali menite, da je več zadržanosti, malodušja in izzivanja nasprotnikov, ki med protesti nedaleč stran mahajo z jugoslovansko komunistično zastavo?
Vzdušje je prav takšno, kot je bilo pred volitvami, čutiti ni nobene razlike, kot vidim, ljudje z razumevanjem sprejemajo, kar se je zgodilo. Zbiramo se že četrti teden, saj gre za našega Janeza, za človeka, ki je skupaj s Pučnikom, Tonetom Krkovičem in drugimi klenimi Slovenci gradil temelje naše demokracije, naše domovine Slovenije. Naše domovine, našega doma nam nihče ne bo vzel, ne sodniki, ne krvniki, ne pohlepneži, ne koristolovci.
Ostanite obveščeni
Kje vidite glavni razlog za to, da je Janša znova postal politični zapornik, zaradi česar je Gorazd Pučnik na množičnem shodu, s tem je opozoril, da se kaj takšnega ne bi smelo zgoditi, večkrat ponovil: »To ni naša zgodba!«
Janša ni zapornik zato, ker bi kaj zagrešil. Za zapahi ždi, ker je s svojo karizmo in nedoumljivo sposobnostjo ter jasnim pogledom v prihodnost ustvaril temelje vrednot, ki so oznanjevalcem neresnic in krivičnih obsodb povsem tuje. Ti ljudje so v sebi bolni. Njihov cilj je, tako kot tedaj, ko so z nečloveško slo po krvi ukazali zmetati v jame žive in mrtve, še naprej uničevati nedolžne in vse tiste, ki spreminjajo svet drugače kot oni. Naj torej tiho ali celo s spoštovanjem ter križem rok čakamo da se usmilijo. Beseda usmiljenje je žal zanje tujka.
V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE BANOVA POVE, ZAKAJ DELO Z JANŠO ZA MEHKUŽNEŽE NI LAHKO; ZAKAJ SE JI IZJAVE LJUDMILE NOVAK O JANŠI ZDIJO NEDOPUSTNE; KAJ JE O JANŠI MENIL JOŽE PUČNIK; ZAKAJ SAMA NE POZNA STRAHU; ZAKAJ MORA KRŠČANSKI DEMOKRAT ZA KRIVICO VEDETI IN JO PRIZNATI.
Ključne besede