Časnik izpostavlja nedavno obletnico pokola iz leta 1989 na pekinškem trgu Tienanmen – pred kitajsko ambasado v Berlinu je stal osamljen demonstrant s slavno fotografijo prav tako osamljenega moža pred tankom. Razen demonstrantov pred ambasado se ni nihče zmenil za brutalen pogrom –levi aktivisti in levi politiki so prezrli komunističen obračun s kitajskim gibanjem za svobodo, je v Faz-u ogorčen Reinhard Mohr.

Zdaj teh na proteste naročenih političnih aktivistov in zvezdnikov pogovornih oddaj ni videti pred rusko ambasado, ugotavlja Mohr. Po zasedbi Krima se je tam zbralo le nekaj sto ljudi, večino ukrajinskih izseljencev. Tudi načrtovan razkroj vzhodne Ukrajine, Putinove propagandne laži in brezsramen cinizem Moskve ne prebudijo demokratične zavesti nemške »Wutbürgerszene« (gibanja »jeznih državljanov«). Namesto zavračanja Putinove agresivnosti so Zahod, EU in Nato obtoženi »vojnega hujskaštva« in »bratenja s fašisti«. Vsej Putina razumevajoči sceni kabaretnih pridigarjev, ponedeljkovih demonstrantov, sovražnih blogerjev, mnenjskih agentov in teoretikov zarote z leve in desne, je skupna ena stvar: globoko zakoreninjen prezir do zahodne demokracije. Več razumevanja pokažejo za mačističnega avtokrata Putina kot pa za na svobodnih volitvah izvoljene vlade Zahodne Evrope. Briga jih za Poljsko, Češko republiko in baltske države, nekoč prve Hitlerjeve žrtve.

Brišejo se razlike med demokracijo in diktaturo, svobodo in ujetništvom – svet čaka na Evropo, ta pa pozablja na ne tako davno zgodovino, svari Mohr. Kažejo se vzporednice z dvajsetimi, ko mnogi niso mogli dočakati padca osovraženih demokratičnih sistemov, kar je privedlo do katastrofalnega zmagoslavja nacističnega fanatizma, ki je pokopal evropsko svobodo.

Sodobni levičarji so »kavarniški zarotniki«, ki živijo precej udobno, varno življenje v družbi, za katero trdijo, da jih zavrača. Niso uporniki, so okoljsko ozaveščeni zagovorniki domače zelenjave, nasprotniki genskega inženiringa in globalnih finančnih trgov, seznanjeni z vsemi velikimi svetovnimi zarotami, vedo, da z nami manipulirajo banke, obveščevalne agencije in množični mediji, predlagani sporazum o prosti trgovini z ZDA pa pomeni zaton Evrope. Iz navade volijo Levo stranko, Zelene ali Pirate, čeprav jih že kritizirajo kot preveč prilagojene, druge provocirajo, kje je njihov uporniški duh, čeprav je njih same že zdavnaj zapustil ali pa ga ohranjajo z bojem proti cepljenju ali klorirani perutnini. Sami so pripadniki svetovne potrošniške elite, ki jih gre v nos. Nekatera njihova progresivna stališča se že mešajo s stališči desnice, denimo antisemitski odpor do Amerike in Izraela, Wall Streeta in Hollywooda. Hkrati pa pozivajo k bolj občutljivemu pristopu v odnosih s Putinovo Rusijo, ki je na poti v diktaturo.

Mohr piše o problemu identitete bogate družbe, ki ne najde svojega mesta v zgodovini, se boji prihodnosti in išče zavetje v nadomestnih dejavnostih. Tako je slepa za prave grožnje, ki jih demokraciji predstavljajo totalitarne sile od Moskve do Karačija in Bagdada.