Da se je 5. oktobra, ko so volivci izbirali tudi člane občinskih oziroma mestnih parlamentov, dogajalo marsikaj, kar je sprto z demokracijo in hudo zaudarja po kriminalu, dokazujejo tri kazenske ovadbe, ki jih je prejela soboška PU. Kriminalisti so pod lupo vzeli Roberta Celca iz SMC, velikega manipulatorja, ki naj bi z obljubami o novih gasilskih uniformah in športni opremi dobil dovolj preferenčnih glasov, da je prišel v mestni parlament. Seveda Celec sleherno odgovornost zanika in trdi, da mu je vse to skuhal sedanji župan Anton Štihec. Centrala SMC se za zdaj izmika komentarjem, slišati pa je, da naj bi Celcu grozil izbris iz članstva SMC. Kakorkoli že je, na nekdanjih Jevškovih sodelavcih Policijske uprave Murska Sobota ostaja breme objektivnosti preiskave. Dvom pa vseeno ostaja, kakor je vse večji dvom o iskrenosti tega, kar govori in ponuja Aleksander Jevšek. Govori o povezovanju za razvoj, njegov življenjepis, ki ga ponuja potencialnim volivcem, je tako rekoč brezmadežen. Kot Korošec jih nagovarja v spakedrani prekmurščini, da jim le pride čim bolj pod kožo.

Toda Aleksander Jevšek je daleč od neomadeževanega človeka, za kakršnega se ponuja, čeprav za njegovo podobo skrbijo kar piarovci centrale SD. Veliko je tistih, ki ima povedati marsikaj na njegov račun, vendar jim je strah zavezal jezik. Prekmurci so imeli »priložnost« Jevška spoznati pred skoraj tremi desetletji, ko je kot mlad kriminalist nastopil službo v takratni UNZ Murska Sobota. Nekdanji obrtnik se travm Jevškovega obiska ni mogel otresti kar precej let. Sredi belega dne so v njegovo delavnico vdrli kriminalisti, Jevšek pa mu je pod brado pritisnil pištolo, morda prav magnum 357, in mu grozil. Prošnje, da naj odneha, dolgo niso zalegle, naposled je Jevšek umaknil pištolo. Obrtnik, obupan in depresiven, je precej časa prebil v psihiatričnih ustanovah. Da je Jevšek malikovalec orožja, nam je potrdil tudi Zmago Jelinčič plemeniti, med vožnjo na zaslišanje 1993. leta se je Jevšek ves čas igral s svojim magnumom. Njune poti so se tako ali drugače še večkrat prekrižale. Zmago Jelinčič je takratnemu notranjemu ministru Dragutinu Mateju postavil poslansko vprašanje o PU Murska Sobota, kamor je 1999. leta iz Celja po hitrem postopku za direktorja prišel Aleksander Jevšek. PU Murska Sobota, tako Jelinčič v poslanskem vprašanju, naj bi bila »korupcijsko-mafijska združba«! V upravi naj bi zaposlovali le kadre, ki se prilizujejo direktorju Aleksandru Jevšku, pri čemer Jelinčič navede tudi primer Jevškove tajnice.

O nepravilnostih v PU Murska Sobota je govorila anonimka, ki med drugim Jevšku očita, da se je službeno policijsko stanovanje spremenilo v ljubezensko gnezdo zaposlenih, da se je pri kadrovanju upoštevalo sorodstvene in prijateljske vezi, pa nepravilnosti pri gradnji stavbe PP Murska Sobota, ko naj bi posel dobilo podjetje Anchi inženiring, katerega lastnik je bil v kazenskem postopku … Seveda so v PU Murska Sobota vsebino anonimk označili za neresnično, pri iskanju avtorja pa je moralo skozi postopek odvzema vzorcev DNK kar 20 zaposlenih v PU Murska Sobota. Pisca niso odkrili, analiza vzorcev pa je državni proračun stala kakih 8000 evrov, pritožbo prizadetih policistov, prisiljenih v odvzem vzorcev, pa je tožilstvo zavrglo kot neutemeljeno – in Jevšek je bil čist očitkov zlorabe položaja. Aleksander Jevšek je skušal prikriti tudi anonimne obtožbe, da je trojica njegovih uslužbencev med popivanjem v lokalu pretepla domačina, ki je dobil hujšo poškodbo glave.

Zanimivo, da je Jevšek ostal čist tudi v drugih primerih, ko naj bi zlorabil svoj položaj. Na primer pri aferi Ruplova metla. Da naj bi po Jevškovem nalogu, ko je bil direktor uprave kriminalistične policije pri GPU, tako v anonimki skupine kriminalistov, po njegovem nalogu kriminalisti ustavili preiskavo, je v kazenski ovadbi zapisal takratni šef KPK Drago Kos. V ne preveč jasni luči se je Jevšek pokazal tudi ob razvpiti aferi Baričevičevih bulmastifov, ko je o dogajanju na Oražnovi ulici v Ljubljani prej obvestil takratno notranjo ministrico Katarina Kresal kot pa svojega predstojnika Janka Gorška.  Aleksander Jevšek naj bi bil odgovoren tudi za odločitve o najemu poslovne zgradbe Ram Investa za potrebe NPU. To je na koncu odneslo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, on pa se je, znova čist sleherne odgovornosti, odpravil v pokoj.

Prav simptomatično je v karieri Aleksandra Jevška, da je vselej znal pravi trenutek oditi, ampak oditi na bolje. Iz celjske PU v Mursko Soboto, menda zaradi preglasnih govoric o mobingu, iz Murske Sobote v GPU tudi zaradi bremena anonimk, ki so metale senco na njegovo kariero. V času direktorovanja kriminalistični policiji je bilo kar precej odmevnih afer, pri katerih njegova vloga ni povsem jasna, nenaden odhod v pokoj pri petdesetih, neuspel nastop na predčasnih državnozborskih volitvah na listi LDS njegove nekdanje šefinje Katarine Kresal, dveletno svetovanje oblastem v BIH in vloga paradnega konja političnih strank kontinuitete na županskih volitvah v Murski Soboti. Če bo to nedeljo prišel do potrebnih glasov, morda tudi  z VIP-vstopnicami za noč čarovnic pri rakičanski graščini, o čemer je govor v kazenskih ovadbah, se verjetno Jevšek ne obremenjuje preveč, ker bo tudi v tem primeru ostal čistih rok.