Redkokdaj se zgodi tako temeljit obračun z novinarskimi kolegi pri drugem mediju, kot si ga je privoščil urednik kronike na Dnevniku Sven Berdon v zvezi s pisanjem Reporterja. Zgodba gre tako: decembra lani smo objavili daljši članek o sodbi višjega sodišča v Ljubljani, ki je razveljavilo oprostilno sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani za Dragana Tošića in ostale akterje kokainske naveze iz zadeve Balkanski bojevnik. Sodba višjih sodnikov je bila najbolj uničujoča za avtorja oprostilne sodbe, okrožnega sodnika Gorazda Fabjančiča, ki je bil v tej zadevi predsednik sodnega senata. Pri Reporterju smo ostro kritizirali njegovo sodbo že jeseni 2012, ko so jo višji sodniki novembra lani razveljavili, pa smo jo znova vzeli pod drobnogled, na podlagi njihovih ugotovitev, zakaj je bila napačna.

Pri tem smo popolnoma ustrezno že v naslovu zapisali, da pomeni sodba višjega sodišča polom sodnika Fabjančiča. Ta je obsodil zgolj četverico iz 17- članske hudodelske združbe, višje sodišče je ta del sodbe potrdilo, a naložilo jim je dvakrat višje kazni. Vse ključne ribe, na čelu z vodjo Draganom Tošićem, bi Fabjančič kar izpustil, češ da se dokazov (prisluhov) iz Srbije, ki so jih tekom preiskave svojih državljanov v isti kokainski zgodbi zbrali srbski pristojni organi, v Sloveniji ne sme uporabiti v kazenskem postopku. Po njegovem mnenju so bili namreč zbrani po nižjih procesnih standardih kot veljajo v Sloveniji. Ravno izločitev dokazov je bila temelj za njegovo oprostilno sodbo, ki je posebej razburila slovensko javnost, saj je bilo na podlagi istih dokazov, tako v Srbiji kot v Italiji, na visoke zaporne kazni že pravnomočno obsojenih več pomembnih preprodajalcev kokaina.

Glede na dolgotrajnost postopka v zadevi Balkanski bojevnik, ogromno vloženega policijskega in tožilskega dela, visoke stroške postopka in seveda velik pomen zadeve, Fabjančičeva sodba ni zgolj ena od sodniških napak, ampak dobesedno polom. Za nameček, ne gre za prvi tak polom, višje sodišče mu je sesulo tudi njegovo oprostilno sodbo v zadevi Hot, kjer je prav tako izločil najbolj obremenilne dokaze zoper obtožence za promet z drogo. V zadevi Balkanski bojevnik so na višjem sodišču torej vrnili v spis vse dokaze, ki jih je Fabjančič izločil, iz spisa pa so izločili njega, saj so odredili, naj se novo sojenje izvede pred drugim senatom.

In vendar se je Sven Berdon, urednik kronike na Dnevniku, čutil poklicanega, da v ponedeljek na prvi strani časopisa grobo napade Reporter, češ da je bil naš članek grob napad in »osebna diskreditacijo« sodnika Fabjančiča. Berdon je citiral del našega članka: »Nekateri celo domnevajo, da bo obesil sodniško togo na klin in se začel ukvarjati s čim drugim, kjer bo nekoliko bolj uspešen. Maraton mu gre menda odlično od nog.« Kot prvo, ravno te besede so uporabili naši viri s sodišča, kot drugo, sploh ne gre za nikakršno osebno diskreditacijo.

Tisto, kar je zares zavržno, pa je zgražanje Berdona, ker smo v številki tednika, v kateri smo objavili članek o Fabjančiču, tako na naslovnici revije, kot v članku, objavili njegovo fotografijo. Kot pravi novinar Dnevnika, smo fotografiji objavili, »čeprav so sodniki zaščiteni pred tovrstnim izpostavljanjem v medijih«!? Kje že, po katerem zakonu so takšne svete krave, da se jih še na ulici ne sme fotografirati? Če je imel novinar v mislih Sodni red, po katerem je sodnike brez njihovega izrecnega dovoljenja prepovedano fotografirati ali snemati, ga velja spomniti, da Sodni red velja izključno v sklopu stavbe sodišča. Zunaj nje veljajo za sodnike, tako kot za vse ostale državljane, drugi predpisi, zakoni, in ti nikjer ne določajo, da so sodniki izločeni od tovrstne »izpostavljenosti«. Ne le da niso izločeni, ljudje imajo še toliko večjo pravico izvedeti, kdo sodi v njihovem imenu, saj sodniki izvajajo oblast, so sodna veja oblasti. In zdaj se novinar postavlja na stališče, da se jih niti na ulici, torej javni površini, ne sme fotografirati za potrebe članka, v katerem se kritizira njihovo izvajanje oblasti!? Kam smo prišli, še malo, pa se še sodb ne bo smelo kritizirati. Širša javnost (razen nekaj deset ljudi, kolikor v najboljšem primeru napolni majhne sodne dvorane) po tej logiki ne bi smela izvedeti niti kateri so obrazi izza imen sodnikov, ki sprejemajo za posameznike, v večjih zadevah pa tudi za celotno družbo, usodne odločitve.

Pri Dnevniku so očitno spregledali naš članek iz oktobra lani, ko smo podobno kot kasneje Fabjančiča, na naslovnici objavili fotografijo slavne sodnice Barbare Klajnšek, ki je brez dokazov vodjo opozicije Janeza Janšo obsodila na dve leti zapora v zadevi Patria. Seveda smo tudi Klajnškovo fotografirali na ulici, saj se je podobno kot Fabjančič skrivala pred širšo javnostjo. Pred zaključno obravnavo je celo nahrulila enega od snemalcev, zakaj je proti njej obrnil kamero, saj je vendar na sodišču prepovedano snemati sodnike. Naslov članka o Klajnškovi je bil »Obraz izza sodbe Patria«, šele po naši objavi  so bralci sploh imeli priložnost videti, kdo je izrekel najodmevnejšo sodbo v Sloveniji v zadnjih letih. Ko je spletni portal pozareport po sodbi Klajnškove objavil njeno fotografijo, ki so jo sicer na sodišču posneli pri nekem drugem mediju, je predsednica okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk od urednika portala Bojana Požarja zahtevala, naj fotografijo nemudoma umakne. Razkrili smo, da je Pivkova ravnala protizakonito, saj sodni red zunaj sodišča ne velja in imajo mediji pravico objavljati fotografije sodnikov, do katerih pridejo. Pivkova je šla v svoji ihti po »zaščiti« sodnice Klajnškove celo tako daleč, da je od portala youtube v lasti googla terjala naj umaknejo fotografijo Klajnškove, ki jo je eden od fotografov očitno na skrivaj posnel na sodišču. Seveda so pri googlu na tako zahtevo zavrnili. Zgodbi glede fotografiranja Fabjančiča in Klajnškove sta pravzaprav bizarni, sodniki so namreč javni funkcionarji (poleg tega imajo za razliko od poslancev in ministrov trajni mandat), tako da je popolnoma nesprejemljivo njihovo skrivanje pred javnostjo. Sodni red na primer ne prepoveduje fotografiranje tožilcev na sodišču, novinarji jih lahko snemajo ali fotografirajo po mili volji brez dovoljenja. Le zakaj bi bili sodniki zaščiteni kot kočevski medvedi? Kako je takšna ureditev nesprejemljiva, se je znova potrdilo pred nekaj dnevi, ko je prvostopno sodišče v Zagrebu nekdanjega hrvaškega premeirja Iva Sanaderja zaradi korupcije obsodilo na devetletno zaporno kazen. Ne le, da so fotografi lahko fotografirali sodnike v tem postopku, predsednica senata je izrek sodbe brala pred kamerami, vsak je lahko to spremljal v živo po internetu. Mimogrede, to je iz spoštovanja do institucije opravila stoje in ne sede, kot je navada med sodniki v Sloveniji. Glede izpostavljenosti v javnosti še to: na Hrvaškem je premoženjsko stanje sodnikov javno dostopno, od vrhovnih sodnikov je objavljeno kar na internetu, ob fotografijah sodnikov, kar je za slovenske razmere nepredstavljivo. Tudi v Italiji lahko javnost pomembne sodne zadeve, vsaj izrek sodb, spremlja v živo.

In zdaj urednik na Dnevniku Sven Berdon baja, da so sodniki v Sloveniji zaščiteni celo pred fotografiranjem na javnih površinah!? Kot je razbrati iz njegovega članka, naj bi »osebna diskreditacija« sodnika Fabjančiča od Reporterja zelo zmotila njegove kolege na okrožnem sodišču, zato so »poiskali pomoč pri sodnemu svetu«, ki naj bi sodnika zavaroval pred grobimi osebnimi napadi, šlo naj bi celo za napad na sodstvo kot celoto. Pri Dnevniku so bili zelo razočarani, ker sodni svet pod vodstvom sodnika Janeza Vlaja ni odreagiral, pač pa so sporočili, da se na objave v medijih ne odzivajo. Pri tem je Berdon opozoril, da pa se je sodni svet odzval na zapis ljubljanske višje sodnice Vesne Bergant Rakočević, ki je v reviji Pravna praksa sodnici Barbari Klajnšek čestitala za pogum po obsodbi Janše. Seveda je v tem primeru šlo za povsem nedopustno reakcijo Rakočevićeve, ki daje v javnosti vtis, da sodišče ni nepristransko. S sodnega sveta so tedaj sporočili, da sodnikom priporočajo zadržanost v javnem izražanju svojih mnenj. Toda tega sodni svet ni storil »brez kakršnekoli pobude«, kot je napačno zapisal Berdon, ampak po vprašanju, ki smo jim ga zastavili pri Reporterju, kaj bodo storili glede tega izpada sodnice.

Iz sodnih krogov smo še izvedeli, da se zdi nekaterim Berdon, ki že vrsto let pokriva predvsem delo sodišč različnih stopenj v Ljubljani, nekakšen neformalni novinarski predstavnik za odnose z javnostmi od Gregorja Strojina, sicer vodje službe za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču.