Begunska kriza neti strasti in deli članice unije. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je zato v petek posvaril pred razkolom ter pozval k skupni evropski begunski politiki.

Eno osrednjih vprašanj so kvote. Nemčija in Francija pozivata k obveznim kvotam, višegrajska skupina jim nasprotuje. Slovenija, ki se je doslej zavzemala za prostovoljno solidarnost, obveznim kvotam po Erjavčevih besedah ne bo več nasprotovala.

Evropska komisija pripravlja nov predlog za razporeditev 120.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski, kar skupaj z majskim predlogom v pomoč Italiji in Grčiji predvideva razporeditev 160.000 oseb.

Slovenija naj bi jih sprejela okoli 2000, kar po Erjavčevi oceni ne bi smel biti problem. V skladu z dogovorom članic konec julija naj bi sicer Slovenija sprejela 250 beguncev.

Poleg kvot je še ogromno drugih perečih vprašanj: ureditev nadzora na zunanji meji unije, izboljšanje evropskih azilnih pravil, pomoč tretjim državam v bližini konfliktnih območij, ureditev razmer v izvornih državah.

Begunska kriza je zasenčila vse druge teme neformalnega zasedanja: bližnjevzhodni mirovni proces, vzhodno soseščino in odnose z Rusijo, o čemer so ministri razpravljali v petek, ter Iran, ki je poleg migracij na dnevnem redu danes.

O begunski krizi bodo ministri unije najprej razpravljali sami, nato pa še s kolegi iz kandidatk za članstvo v uniji - Turčije, Srbije, Makedonije, Albanije in Črne gore.

Vse glasnejši so tudi pozivi k še enemu izrednemu vrhu EU o begunski krizi. Mnogi namreč opozarjajo, da je sredina oktobra, ko je predviden redni vrh, predaleč, saj je položaj preveč resen.