V intervjuju za Reporter je predsednik Nove Slovenije Matej Tonin podvomil, da sta le Tanja Frank Eler in Matej Oštir) v vsem slovenskem tožilstvu sposobna za to delo. Na pripombo, da sta se onadva pač prijavila, pa je odvrnil: »Najbrž imam legitimno pravico, da se sprašujem, kaj je v ozadju. Zelo pomembno bo, kako bodo tekle preiskave v teh 25 primerih. Minister za pravosodje Dikaučič ima načrt, kako zadevo ustrezno rešiti v odnosu do Evropske komisije.«
Ne vemo, ali je bil Tonin res seznanjen s celotnim »načrtom«, ker pa dvomi, da sta le »onadva v vsem slovenskem tožilstvu sposobna za to delo« lahko utemeljeno menimo, da tudi njegova stranka prevzema odgovornost za nadaljevanje vladne pravne telovadbe, ki ne vodi nikamor. Pravzaprav vodi – naravnost proč od družbenega dogovora za reševanje pandemije.
Kaj je torej v ozadju? Zakaj predsednik vlade, ki gotovo pozna ta »načrt« pripravljen v njegovem kabinetu – od tam so ga narekovali ministru Dikaučiču – ob vsej nič kolikokrat potrjeni korajži pri tvitanju in sicer v politični karieri, ne pove, kaj mu pri teh dveh tožilcih ni všeč? Pred leti je imel pravi odgovor na vprašanje Milana Kučana o stricih iz ozadja kandidat za predsednika republike Borut Pahor: »Imen ne bom navajal. Ne zato, ker nisem pogumen, ampak ker nisem neumen.«
Stranke so medtem v nizkem štartu pred volitvami 24. aprila. Prva žrtev tega je anketiranje volivcev. Z raziskavami javnega mnenja bi se rade stranke za vsako ceno čim bolje postavile na štartne položaje. Če en tabor napihuje SD, drugi bilda SDS in listo Povežimo Slovenijo. Na njej se bodo kot kaže zbrali domala vsi, ki zunaj NSI še podpirajo Janeza Janšo. Če se seveda ne bodo sprli okoli delitve okrajev ...
Ko sem se pred meseci pogovarjal z enim od jedrnih snovalcev projekta Povežimo Slovenijo, sam ga vprašal, če bo prvak SDS kar mirno gledal teh njihovih več kot 20 odstotkov podpore, kot so jo takrat napovedovali. (Zdaj so ambicije že skromnejše.) Odvrnil je, da so seveda konkurenca in alternativa Janši. Kar bodo demonstrirali z mandatarjem.
Takrat, pozno spomladi, sem prvič slišal, da se o mandatarstvu pogovarja(jo) s predsednikom uprave Krke Jožetom Colaričem. Pozneje je tu pa tam to ime prišlo na dan, nihče ga ni resneje zagrabil, dokler se ni – kot v cesarjevih novih oblačilih – našel naivni novinar in o političnih ambicijah vprašal samega Colariča oziroma njegovo službo za stike javnostmi. »Sporočamo vam, da je predsednik uprave v Krki Jože Colarič, Krka je tudi njegova 'strankarska' izbira.«
Colarič: »Na novembrski seji smo nadzornemu svetu predstavili posodobljeno strategijo razvoja skupine Krka za obdobje 2022–2026, iz katere izhaja tudi načrt poslovanja za leto 2022. Glavni poudarki so nadaljnje zagotavljanje rasti prodaje, doseganje nadpovprečne stopnje rasti prodaje glede na dinamiko trgov ter uvrščanje med vodilna generična farmacevtska podjetja z lastnimi blagovnimi znamkami na posameznih trgih in v izbranih terapevtskih skupinah.«
Kaj bi porekel nadzorni svet Krke, če bi bila posodobljana strategije Jožeta Colariča neka druga rast in uvrščanje?