Na človeške ostanke so jamarji naleteli med topografsko raziskavo kraških brezen v Kočevskem rogu. V petek so nato novomeški jamarji, arheologa Uroš Košir in Marko Pečovnik ter antropologinja Petra Leben Seljak iz podjetja Avgusta začeli z raziskavo, je navedel Dežman.
Po delnem iznosu posmrtnih ostankov je antropološka analiza odkrila, da gre za posmrtne ostanke vsaj 35 oseb. Gre za moške, morda pa je med njimi ena ženska. "Po stanju v jami lahko sklepamo, da bo v nadaljevanju ekshumiranih vsaj še nekaj deset oseb," je navedel Dežman.
V kraških breznih v Kočevskem rogu so posmrtni ostanki predvsem nekdanjih več tisoč pripadnikov novomeške domobranske skupine, ki se ni uspela umakniti v tujino. Lovili so jih še dolge mesece po koncu vojne in večinoma umorili, je dodal predsednik komisije.
Pričakovali so, da jih bodo našli tudi v grobišču v Rugarskih klancih, kjer so bili odkriti posmrtni ostanki 22 moških. A glede na odkrite predmete gre verjetno za žrtve, ki so bile del oboroženih formacij Neodvisne države Hrvaške.
Zadnje raziskave v Kočevskem rogu so medtem potrdile, da je brezno pod Macesnovo gorico "verjetno največje slovensko morišče in grobišče", je izpostavil Dežman. V komisiji upajo, da bo letos izveden razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev v prihodnjem letu. Medtem naj bi v breznu pod Krenom končali predvsem pripadniki srbskih in črnogorskih četniških enot.
Dežman je spomnil, da prav na današnji dan poteka spominska slovesnost za umorjenimi muslimani v Srebrenici. "In če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem rogu ter drugod po Sloveniji," je zapisal.
Objavljamo izjavo dr. Jožeta Dežmana, predsednika Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč:
MED KOČEVSKIM ROGOM IN SREBRENICO 11. JULIJA 2020
Med topografsko raziskavo kraških brezen v Kočevskem rogu sta jamarja v enem od brezen naletela na človeške posmrtne ostanke. V petek, 10.julija 2020, so novomeški jamarji in arheologa dr. Uroš Košir in Marko Pečovnik ter antropologinja dr. Petra Leben Seljak iz podjetja Avgusta začeli z raziskavo. Po delnem iznosu posmrtnih ostankov je antropološka analiza odkrila, da gre za posmrtne ostanke vsaj 35 oseb, moških, morda je med njimi ena ženska.
Po stanju v jami lahko sklepamo, da bo v nadaljevanju ekshumiranih vsaj še nekaj deset oseb.
Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu, kjer so posmrtni ostanki predvsem nekdanjih več tisoč pripadnikov novomeške domobranske skupine, ki se ni uspela umakniti v tujino. Lovili so jih še dolge mesece po koncu vojne in večinoma umorili.
Pričakovali smo, da jih bomo našli tudi v morišču in grobišču v Rugarskih klancih, vendar so bili tam odkriti posmrtni ostanki 22 moških. Glede na odkrite predmete gre verjetno za žrtve, ki so bile del oboroženih formacij Neodvisne države Hrvaške.
Zadnje raziskave v Kočevskem Rogu so potrdile, da ja brezno pod Macesnovo gorico verjetno največje slovensko morišče in grobišče. Upamo, da bo letos izveden razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev letu 2021.
Analiza več sto predmetov žrtev, umorjenih v breznu pod Krenom, ki so bile najdeni v breznu pri Debliških livadah, nakazuje, da gre večinoma za predmete, povezane s pripadniki srbskih in črnogorskih četniških enot.
Tako se poraja vprašanje, kje so potem v Kočevskem Rogu pobili iz Avstrije vrnjene hrvaške vojne ujetnike. Ali so morda ti v še neznanem breznu v Ušivih jamah?
Prav tako še nimamo odgovora o Italijanih (morda so mislili Jelenov žleb?) v Kočevskem Rogu, o katerih so govorili na sestanku na slovenskem Izvršnem svetu 11.aprila 1960. Obravnavali so sporazum med Italijo in Jugoslavijo o prekopu posmrtnih ostankov padlih italijanskih vojakov v Italijo. Takrat so odločili: »Poseben primer so Kraške Jame in Kočevski Rog. O teh dveh zaenkrat Italijani ne govore. Če pa bodo postavili to vprašanje bo mogoče odbiti obisk oz. pregledovanje teh krajev edinole z motivacijo, da je Kras v našem obmejnem pasu in da je Kočevski Rog kot strateško ozemlje, tajnost.«
Danes, 11.julija, je spominska slovesnost za umorjenimi muslimani v Srebrenici. Mednarodna skupnost je vložila izredne napore in sredstva v odkrivanje resnice o tem genocidu in sojenju odgovornim zanj.
Smrt več kot 8300 mož in dečkov ni bila posledica maščevanja, ampak je bila morilska akcija načrtovana in ukazana z najvišje ravni. Operacija je zahtevala ogromna sredstva, mobilizacijo moštva, določitev lokacij pobijanja in zakopavanja, oskrbo z prevoznimi sredstvi in strelivom, izbiro lokacij umorov, zagotovitev moštva in strojev za izkop grobov in zakop posmrtnih ostankov žrtev. Genocid je vojska bosanskih Srbov posmrtnih ostankov izvedla od 11.-19.julija 1995. Čez desetletje je komisija Republike srpske poročala, da je bilo v genocid vpletenih 25.08 oseb, od tega 19.473 vojakov. 17.974 so jih identificirali z imenom in priimkom.
Mednarodna skupnost se zaveda svoje odgovornosti, ker ni zmogla zagotoviti obljubljenega varstva za ogrožene muslimane. Na strani zločincev so naredili vse, da bi zločin skrili in zaščitili zločince: uničevanje arhivov, prekopavanje posmrtnih ostankov žrtev, pritisk na priče pred haškim sodiščem, pomoč zločincem pri skrivanju pred aretacijami …
In če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem Rogu ter drugod po Sloveniji. R Slovenija naj v tem globalnem procesu tranzicijske pravičnosti še naprej aktivno sodeluje.
Predsednik Komisije:
Dr. Jože Dežman
