Sledilci na facebooku (ali na kakšnem drugem družabnem omrežju) niso vse. Je pa seveda fino, če so. Omrežja niso nekaj novega, sedaj že lahko pogledamo za konkretnimi primeri v zgodovino. Vzemimo za primer zadnje predsedniške volitve. V finalu sta se pomerila aktualni predsednik države Borut Pahor, ki je že tedaj imel rekordne številke sledilcev na treh kanalih (IG, TW in FB), in predsedniški kandidat Marjan Šarec, ki je na začetku kampanje imel zgolj osebni FB-profil s 5000 prijatelji, brez instagrama in tviterja. Razlika v številu sledilcev je bila ogromna. Na koncu pa je bila razlika v glasovih volivcev minimalna.
Drugi primer, zadnji referendum za vodo, je pobudnike, Inštitut 8. marec in njeno direktorico Niko Kovač sicer izstrelil na prvo fronto medijev, a njihovo število sledilcev na družbenih omrežjih ni ravno rekordno. Se je pa aktiviralo ogromno drugih podpornikov, ki so preko svojih kanalov delili njihove vsebine in pobude. Tretji primer: Zmago Jelinčič ima že nekaj let veliko sledilcev, všečkov in delitev, pa mu je na zadnjih parlamentarnih volitvah komaj uspelo priti v parlament. Tudi ankete javnega mnenja njegove stranke v zadnjem času skoraj ne zaznavajo.
Četrti primer: FB-profil stranke NSI ima solidno število sledilcev. Poglejte število všečkov ob objavah. Bolj simbolične so. Peti primer, še en protestniški. FB-profil Jaše Jenulla in podporne facebookovske skupine kaže po številu mnogo manj sledilcev kot facebook Resnice, pa so vseeno kar nekajkrat napolniti Trg republike, Prešernov trg in križišče pri Levu.
Če zaokrožim, ne številke interakcij, sledilcev in ogledov, vsebina je tista, ki je pomembna na teh kanalih. Resda lahko populizem tako gospoda Pahorja kot gospoda Stevanovića števce interakcij zavrti visoko, a z analogno resničnostjo to skorajda vedno nima povezave. In enačiti število sledilcev z glasovi na volitvah je naivno. Nekaj je stisniti všeček na facebooku, drugo pa v nedeljo vzeti pot pod noge in s tradicionalnim pisalom obkrožiti kandidata.
In še ena dimenzija je pomembna – časovna.
Sledilce Resnice poganja bes in nezadovoljstvo nad stanjem v državi. Sploh ni nujno, da so dejansko podporniki gospoda Stevanovića in da se strinjajo z drugimi njegovimi nazori. A preden bodo volitve, bodo protesti le še oddaljen spomin. Spomnite se Ivana Galeta, kakšen potencial na omrežjih in v javnosti je imel pred dobrim letom in kakšnega ima danes.