»Najprej je tukaj dejstvo, da za kaj takega potrebujemo 46 glasov, imamo jih kot opozicija 38. S tem, da je treba vedeti, da ob interpelaciji ministra Počivalška dve stranki nista prispevali vseh glasov. V primeru tajnega glasovanja je izid še bolj negotov,« opozarja Šarec.
»Kot drugo, s katero od vladnih strank bi to dosegli? Mar ne bi bilo to spet ohranjanje stolčkov v parlamentu. Da bi nekdo, ki je šel v to vlado, spet oportuno izglasoval padec te vlade in tako ostal v parlamentu. Poslanci bi bili namreč isti, kot so zdaj. Novih brez volitev ne more biti.«
Če bi hoteli res takojšnje volitve, nadaljuje Šarec, bi moral novi projektni PV takoj odstopiti in tako sprožiti proces volitev. »Ne pozabimo, da imamo v tem primeru spet tri kroge v parlamentu. Če se ne najde nihče, so šele potem volitve. Rad bi ga videl, ki bo to naredil, še bolj pa poslance, ki bi s tem izgubili pozicije.«
Zaradi vsega navedenega je konstruktivna nezaupnica po Šarčevem mnenju samo navidezno najhitrejša pot do volitev. Najhitrejša pot je po njegovem izstop koalicijskih partneric iz vlade, da jasno pokažejo, da ne želijo sodelovati in da vlada nima večine. Taka vlada potem ne bi mogla dolgo obstati, pravi Šarec.
»Skratka, tista da je treba samo še prepričati Levico in LMŠ, je lovska. Je pa res, da nas bo kdorkoli težko prepričal, da bomo šli z istimi poslanci še tretjič v enem mandatu postavljati kakršno koli vlado, samo da nekaj bo in da ne bo Janša. To smo že imeli, že videli. Vsi poslanci bomo imeli legitimnost, če nam jo bodo dali ljudje na volitvah. V tem sklicu je nekatere stranke žal nimajo (več).«
Šarec zaključuje: »Navidezno hitre poti so na koncu lahko zelo dolge in ne dosežejo cilja. Cilj pa so volitve in ljudje naj odločijo, kdo bo sedel v parlamentu in glasoval o novi vladi.«