Tako so pred časom v National Geographicu, ki se je v preteklosti proslavil s čudovitimi fotografijami in zanimivimi teksti s področja družbe, geografije, zgodovine, narave in znanosti, objavili bizaren zapis o tem, da »je rasa družbeni konstrukt, ne pa biološka značilnost«. Ter da so si znanstveniki glede tega edini!?
Avtorica objavljenega članka Angela Saini (britanska »znanstvena novinarka«) piše, da številni ljudje še vedno verjamejo v obstoj ras in da so med posameznimi skupinami ljudi biološke razlike. Če misliš tako, te Sainijeva poveže kar s skrajno desničarskimi skupinami. Ugotavlja, da »tisti, ki menijo, da bi s priznanjem rasne, razredne in spolne enakosti izgubili največ – ki zaradi socialne nepravičnosti niso oškodovani, ampak zaradi nje živijo udobneje – nimajo razloga, da bi spremenili prepričanje.«
Govorili smo s politologom in sociologom profesorjem dr. Bogomilom Ferfilo, ki pravi, da je bil na vseh kontinentih, prepotoval je množico držav, bil je v stiku z vsemi rasami. To je vendar že zdavnaj razrešeno vprašanje, poudarja. Tako kot obstajajo rase, obstajajo tudi biološke razlike med pripadniki teh ras, jasno pa tudi med posamezniki znotraj ras. Kar seveda ne pomeni, da so posamezne rase superiorne ali inferiorne, poudarja Ferfila. Ljudi oblikuje družbeno okolje, nanje vpliva.
Prepričan je, da večina znanstvenikov s področja sociologije in antropologije še vedno »priznava« obstoj različnih ras. Tako kot je bedasta trditev, da smo moški in ženske enaki, je bedasta tudi trditev, da ras ni, oziroma, da so zgolj družbeni konstrukt, zaključi dr. Ferfila.
V 14. členu ustave je namreč zapisano, da so vsakomur zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnosti, raso, spol… Od kod torej pojem ras v naši ustavi!? Ker so jo pisali »privilegirani belci«, med katere bi avtorica teksta v National Geographicu nedvomno uvrstila tudi Slovence?
Kot je znano je osnovna delitev ljudi na tri skupine ras, belo – kavkazijsko, črno – negroidno in rumeno – mongoloidno, pri čemer je veliko ljudi »nekje vmes«, saj se pripadniki različnih ras mešajo po vsem svetu. Poleg tega so znotraj ras populacije, ki se tudi precej razlikujejo.
Če sledimo tezi, da so rase zgolj družbeni konstrukt (»belskih privilegirancev in skrajnih desničarjev«), potem je tudi slovenska ustava izrazito rasistična. V 14. členu je namreč zapisano, da so vsakomur zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnosti, raso, spol… Od kod torej pojem ras v naši ustavi!? Ker so jo pisali »privilegirani belci«, med katere bi avtorica teksta v National Geographicu nedvomno uvrstila tudi Slovence?
Sicer pa so raziskovalci dokazali, da že devetmesečni dojenčki »ločijo rase«. Pred desetimi leti so v (levo orientiranem) Dnevniku objavili članek, da po ugotovitvah raziskovalcev toliko stari dojenčki bolje prepoznajo čustva in mimiko ljudi tiste rase, ki ji pripadajo.