Drago Jančar in Tomo Križnar sta prejela nagrado Državljan Evrope 2015

"Sanjali smo o demokraciji, prebudili smo se v tranzicijskem kapitalizmu," je v govoru izpostavil Jančar, ki pa vseeno ne pomišlja. "Nikoli ne bi zamenjal s tem, kar smo živeli prej. Evropa je bila razdeljena z minskimi polji." Spomnil je tudi na tragedijo Charlie Hebdo: "Tragedija v Charlie Hebdo me je globoko pretresla, saj je prav tam izšla moja prva kritika"

Drugi nagrajenec Tomo Križnar je ob prejetju predstavil sudansko starosto Sulejmana Džamusa, poznavalca težav afriške diktature.

Slavnostne podelitve na Vodnikovi domačiji v Ljubljani se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor in  evropski poslanci iz Slovenije Milan Zver, Tanja Fajon, Lojze Peterle, Romana Tomc in Patricija Šulin.
    
Jančar je z literarnim opusom in družbenim delovanjem pomembno prispeval h krepitvi evropske ideje ter promociji evropskih vrednot svobode, enakosti in demokracije. Kot predsednik slovenskega centra PEN je prispeval k demokratizaciji Slovenije in se zavzemal za mir med vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Za svojo pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko je prejel številne tuje in domače literarne nagrade.

Jančar je tudi najpogosteje prevajani slovenski pisatelj. Dokazal je in dokazuje, da lahko, če je literarna umetnost kakovostna ter živa in če ni umetni ovir na poti do bralcev, tudi na mednarodnem literarnem trgu dobri pisatelji uspejo, četudi izhajajo iz relativno majhnega jezikovnega območja, je obrazložitev nominacije povzel evropski poslanec Milan Zver, ki je Jančarja za nagrado nominiral skupaj z evropskimi poslanci Lojzetom Peterletom, Ivom Vajglom, Romano Tomc, Francem Bogovičem in Patricijo Šulin.

Kot je ob prejemu nagrade dejal Jančar, so politiki pisatelje sicer pogosteje poslušali, ko je bila Evropa zamejena z minskimi polji in žičnimi ovirami. Takrat je tudi njihova debata o srednji Evropi prispevala k temu, da so te meje padle. Sedaj smo sicer res v krizni situaciji, vendar bo Evropa, ko bodo ekonomska in druge druge krizne situacije mimo, še zmeraj privlačna, saj je še vedno dežela sorazmernega blagostanja, poskusa, da bi bila tudi socialno pravična in prostor brez meja ter prostor človekovih pravic.

Križnar je s svojim človekoljubnim udejstvovanjem v državah tretjega sveta, predvsem v Južnem Sudanu, sudanski pokrajini Darfur in DR Kongo, požel veliko odobravanje in priznanja različnih mednarodnih organizacij in institucij.

Po besedah evropske poslanke Tanja Fajon, ki je Križnarja za nagrado nominirala skupaj s evropskim poslancem Igorjem Šoltesom, njegovega dela ne smemo razumeti kot zgolj reševanje neke majhne skupine ljudi, ampak nasprotno: Križnar nam postavlja ogledalo, v katerem lahko vidimo, kako imuni smo postali na vse, kar se dogaja, na številne pokvarjene mehanizme sveta, kopičenje dobička in kapitala. Izrazila je veselje, da imamo v svoji sredini človeka, ki ne predstavlja, kot sami pravi, le oči in ušes grozodejstev, ampak predstavlja tudi našo vest.

Kot je ob prevzemu nagrade povedal Križnar, moč za svoja prizadevanja verjetno črpa iz let, ki jih je preživel na kolesu, ko je v 80. letih minulega stoletja, pobegnil pred odgovornostjo doma. Tedaj je prišel v stik s toliko kulturami in pri vseh odkril posebne kvalitete. Tedaj se je tudi zaklel, da ne bo izgubil zaupanja v ljudi, ki jih od tedaj vidi drugače.

Evropa mora po njegovih besedah igrati pomembno vlogo v modernem svetu, saj je zibelka človekoljubja. Človek se je v zadnjih stoletjih ravno v Evropi najbolj ozavestil, tako posameznik, kot kolektivno. Zato mora Evropa preprečiti vse vojne, ki divjajo po svetu, je poudaril.

Evropski parlament nagrado Državljan Evrope podeljuje od leta 2008. Podelitev nagrad najprej poteka v državah članicah, nagrajenci pa bodo povabljeni tudi na slovesnost oktobra v Bruslju.

Vseh nagrajencev je letos 47, prihajajo pa iz 25 držav članic. Osrednja tema nagrade za to leto je bila mednarodni razvoj in boj proti revščini.