sasa lendero 2 Dobra karma

Svojemu nekdanjemu možu je Saša Lendero dala še...

shranimo v zamrzovalnik1 Svet24.si

To se zgodi s posteljnino, če jo damo za 6 ur v ...

marjan sarec pl1 Reporter.si

Šarec o propadu nezaupnice: Očitno so ...

Tonin - montaza Svet24.si

Tonin postavljen na laž, škarpa ob bazenu je ...

2021-03-04 15.18.14 Necenzurirano

Die Presse o "slovenskem bolniku": v Bruslju ...

Robert Waltl Odkrito.si

Ali je skrivanje ranljivosti greh?

Lili Žagar Odkrito.si

Nikoli ne uganete, kaj na Švedskem ustvarja Lili ...

Kolumnisti

Ko Zemlja postane ploščata, v cepivu pa je čip: teorije zarote okužile tudi Slovence

Deli na:
Ko Zemlja postane ploščata, v cepivu pa je čip: teorije zarote okužile tudi Slovence

Elvira Miše Miklavčič - Foto: Primož Lavre

Pandemija covida-19 je na plano prinesla marsikaj, od novih spoznanj o človeški družbi in psihi do neverjetnih dosežkov znanosti, saj je prav zaradi covida-19 nastal skokovit napredek pri razvoju cepiv. V manj kot letu dni od pojava bolezni na trg prihaja več cepiv. In medtem ko nekateri na vse možne zakonite in nezakonite načine poskušajo čim prej priti do cepiva, se na drugi strani veča tudi odstotek tistih, ki zavračajo cepljenje in v vsem skupaj vidijo veliko zaroto znanosti napram človeštvu. Svet postaja vse bolj globalen, internet pa idealen poligon za sejanje raznoraznih globalnih neumnosti in lažnih novic.

Bilo je pred skoraj natanko tremi leti, ko je novica o pojavu ošpic v Sloveniji nenadoma sprožila preplah po celotni državi, v medijih pa vnela burne razprave za in proti cepljenju. Pri tem niti ni bilo toliko presenetljivo dejstvo, da nasprotniki cepljenja obstajajo, da so v dobi interneta dobro organizirani in glasni, temveč bolj to, kolikšne medijske podpore so bili deležni.

Kot da bi kolo časa zavrteli za nekaj stoletij nazaj in se vrnili v pozno 18. stoletje, ko je angleški zdravnik Edward Jenner iz virusa kravjih osepnic pripravil cepivo proti črnim kozam, kar je v nekaj letih predvsem zaradi neozaveščenosti in nezaupanja v znanost sprožilo tudi nastanek prvih organiziranih gibanj proti cepljenju, hkrati pa je prav to cepivo bistveno prispevalo k temu, da je bila bolezen sčasoma dokončno izkoreninjena.


A kolo časa se ne glede na vse vendarle vrti naprej in naprej gre tudi znanost, ki ima na najrazličnejših področjih neverjetne dosežke. Toda prav ta »vsemogočnost« znanosti pri nekaterih ljudeh namesto povečanega zaupanja vzbuja kronično nezaupanje. Kot da bi se človeštvo v istem trenutku znašlo na najvišji in hkrati najnižji točki svojega obstoja, ko nekateri v vsaki, znanstveno dokazljivi stvari vidijo teorije zarote, pa najsi bo to prepričanje, da je Zemlja ploščata, ali to, da bodo ljudem skupaj s cepivom proti covidu-19 vbrizgali čip, ki bo omogočal sledenje.

Slovenija je v kontekstu nasprotnikov cepljenj še posebej zanimiva, saj ima poleg novodobnih dvomljivcev, ki svoje znanstveno znanje nabirajo na socialnih omrežjih in kanalih youtuba, tudi bogato zgodovino obveznih in s strani države avtoritarno reguliranih cepljenj iz obdobja nekdanje Jugoslavije. Danes je cepljenje svobodna izbira in prav je tako. A videti je, da si to svobodno izbiro vsak razlaga po svoje.

Na Zahodu odločitev za prosto izbiro za cepljenje, denimo v primeru otroških bolezni, pomeni tudi odločitev za vse stroške, ki utegnejo nastati, če necepljen otrok zboli. V Sloveniji, kjer smo očitno izpustili nekaj desetletij demokratizacije, pa vedno znova pozabljamo, da ta svobodna izbira ne pomeni zgolj pravice, temveč tudi odgovornost za vse posledice, ki jih naša odločitev prinese nam samim in širši družbi.

Loading...