Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

spanje, raziskava Svet24.si

Sanje pod nadzorom

jv_0 Necenzurirano

Kaj se skriva v ozadju nenadnega odhoda direktorja...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Kolumnisti

Elvira Miše Miklavčič o ženskih praznikih

Deli na:
Elvira Miše Miklavčič o ženskih praznikih

Gre za vprašanja, ki so na prvi pogled zelo banalna, a hkrati zelo veliko povedo o  tem, v kakšni družbi živimo. Seveda lahko hitro najdemo kompromisno rešitev in sprejmemo vse, navkljub splošnemu vtisu, da gre pri tem za stvari, ki jim sobivanje ni bilo namenjeno. V prvih demokratičnih letih  se je  v mnogih nekdanjih komunističnih državah pojavljal grafit »Dol z Dedkom Mrazom! podpis: Božiček«  No, vsaj v Sloveniji je dedek Mraz trdno ostal, čeprav se mu je v zadnjih letih pridružil tudi Božiček. A ko  je govor o »ženskih praznikih«, se nam zatakne celo pri kompromisnih rešitvah. Ker ima prvi po splošnem prepričanju preveč komunistično, drugi pa preveč versko konotacijo?  Ali ker so ženska vprašanja, še posebno tista, ki so povezana z materinstvom, nekaj, o čemer je v javnosti še vedno najbolj enostavno preprosto ne govoriti?

Zgodba o tem, kako so se leta 1911 evropske ženske bojevale za svoje socialne, politične, kulturne in ekonomske pravice, ima  smisel. Še vedno, saj temelji na  zgodovinskem dejstvu, da je  marca 1848 pruski kralj ženskam obljubil volilno pravico, potem pa iz vsega skupaj ni bilo nič.  Za mednarodni dan žensk, ki se je sprva od leta 1917 praznoval 19., ne 8. marca, se imamo sicer zahvaliti socialistkam s Klaro Zetkin na čelu, a iz prakse vemo, da od tega praznika v našem socializmu kakšne večje koristi, kot je bila sindikalna zabava za ženske in šolska proslava s tisto obvezno Mamica je kakor zarja, ni bilo.

In  25. marca, na verski praznik Marijinega oznanjenja, ni bilo niti materinskega dne,  čeprav so ta praznik v ZDA začeli praznovati že leta 1910. Resnici na ljubo bi se pesem Mamica je kakor zarja skupaj s šopki narcis veliko bolje podala materinskemu dnevu kot pa prazniku feminističnega preporoda. In večji smisel bi imelo na  mednarodni dan žensk in njihove socialne pravice opozarjati v času ekonomske krize kot pa se iz tega praznika pred leti dobesedno norčevati na  številnih ženskih zabavah v družbi slačifantov.  A dejstva zelo zgovorno govorijo sama zase. Da smo letošnji 8. marec v luči aktualnih ženskih problemov  bolj kot ne spregledali.  Na materinski dan pa se  bomo na referendumu odločali o sprejetju  družinskega zakonika, ki tudi vlogo matere, kakršno smo do sedaj poznali,  postavlja v silno čudno luč.