premk1 Svet24.si

Francki se mož oglaša z drugega sveta

morski pes, avstrijska turistka Svet24.si

Morski pes avstrijski turistki odgriznil nogo in ...

sds, janez janša, Necenzurirano

Demontaža druge republike #kolumna

golob jansa bobo Reporter.si

Kako Janša Goloba blati pred Evropo - in kako ...

imgonline-com-ua-twotoone-49R0E54WwN2Z3bU Ekipa24.si

To lahko samo Hojs! Odziv na epsko zmago nad ...

DSC_2227_01 Odkrito.si

Mlad slovenski raper doživel srčni infarkt ...

doncic-cuban Ekipa24.si

Nor prizor iz Cubanove pisarne: Gledal Dončića, ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Kolumnisti

Elvira Miše Miklavčič o narodu in njegovi filmski podobi

Deli na:
Elvira Miše Miklavčič o narodu in njegovi filmski podobi

Film, ki skozi ljubezensko zgodbo bosanskega Srba Daniela in Bošnjakinje Alije pripoveduje tudi o krvavi vojni v BiH, so v Sarajevu dobro sprejeli, v Srbiji pa si je film ogledalo manj kot 50 gledalcev. Razlog za srbski bojkot filma naj bi bil v tem, da so, kot je dejal Mirko Beoković z beograjske akademije za film, »Bošnjaki prikazani kot civilizirani ljudje, Srbi pa kot 'kmetavzarski divjaki'«. Čeprav se film opira na resnične dogodke, ni dokumentarec, je umetniški žanr, zvest fikciji in svobodi umetniškega izražanja. Je potemtakem srbski odziv na film pretiran?

Film je od nekdaj imel močan vpliv na ustvarjanje medijskih podob. Kot pomembno propagandno orodje je služil Britancem že med prvo svetovno vojno, med drugo svetovno vojno pa je bil eno najmočnejših propagandnih sredstev vseh vpletenih strani, da o jugoslovanskih povojnih partizanskih filmih niti ne izgubljamo besed. Tudi zgodovina Hollywooda, iz katere prihaja filmski prvenec Joliejeve, je v veliki meri zgodovina zmagovalcev in poražencev, dobrih in zlih, črnih in belih, pa če imamo v mislih kavboje in Indijance, Američane in Ruse ali animirano miško in mačko. In skozi te filmske podobe je nastajalo, nastaja in bo nastajalo tudi javno mnenje.

Čeprav v realnosti ni vedno vse samo črno in belo, veliko je tudi sivega, se s sivino večina komercialnih filmov ne ukvarja. Kadar gre za denar, si filmarji preprosto ne belijo preveč glave s tem, ali bodo zaradi filma Borat Kazahstanci v očeh svetovne javnosti obveljali za najbolj zaplankan narod, niti s tem, ali bomo za najbolj omejene zaradi stavka »Go back to Slovenia« v filmu Ali G Indahouse ali lahkomiselno prodanega inserta Naše male klinike za potrebe orisa slovenskega zdravstva v dokumentarcu Michaela Moora Sico, obveljali Slovenci.

Morda Srbi glede filma Angeline Jolie resnično nekoliko pretiravajo. Morda pa smo Slovenci tisti, ki te stvari jemljemo preveč lahkotno in nam niti na misel ne bi prišlo, da bi ob takih pripetljajih protestirali, kot je Kazahstan. Ne, mi bomo še naprej pridno delali promocijske videe o lepotah Slovenije in na raznih banketih v tujini delili brošure, ki jih nihče ne bo niti odprl, Branku Đuriću pa namignili, naj, če se le da, še kdaj poskrbi, da se »naše zdravstvo« znajde v svetovno odmevnem filmu, saj je tudi slaba reklama boljša kot nobena. In kdo ve, morda se bo tako nekega dne na kulturno raziskovanje tujine odpravil tudi kakšen slovenski Borat z rdečim metuljčkom.