premk1 Svet24.si

Francki se mož oglaša z drugega sveta

morski pes, avstrijska turistka Svet24.si

Morski pes avstrijski turistki odgriznil nogo in ...

sds, janez janša, Necenzurirano

Demontaža druge republike #kolumna

golob jansa bobo Reporter.si

Kako Janša Goloba blati pred Evropo - in kako ...

imgonline-com-ua-twotoone-49R0E54WwN2Z3bU Ekipa24.si

To lahko samo Hojs! Odziv na epsko zmago nad ...

Dejan Vukobratović Njena.si

Takšen je bil Dejan kot dolgolasec!

doncic-cuban Ekipa24.si

Nor prizor iz Cubanove pisarne: Gledal Dončića, ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Kolumnisti

Elvira Miše Miklavčič o Mariboru v letu evropske prestolnice kulture

Deli na:
Elvira Miše Miklavčič o Mariboru v letu evropske prestolnice kulture

Tiste vrste dom, za katerega dobro veš, da tam nisi doma, a veš tudi, da boš tam vedno našel pristno domačnost. Na Lentu, pod Pohorjem, ob Treh ribnikih, celo v Ljudskem vrtu, kjer boš, ne da bi se dobro zavedel, kdaj se je to zgodilo, nekega dne samodejno segel po vijolični barvi in na nepozabni tekmi, recimo med Mariborom in  Lyonom, seveda navijal za vijolične. Iskreno vzljubiš to mesto s karakterjem in razumeš celo slogan župana, ki odhaja, S srcem za Maribor. A kot nekdo, ki v to mesto samo prihaja in odhaja, se zavedaš, da srce za to mesto ni vedno dovolj, da Maribor potrebuje tudi dobro mero pameti.

Pred letom dni so nekateri Mariborčani novo leto pričakovali z veliko zanesenosti. Spet drugi so se držali za glave in dvomeče spremljali napovedi vseh megalomanskih projektov, ki naj bi jih to mesto doživelo in preživelo v naslednjih nekaj letih. Ko je bila tik pred zdajci vprašljiva izvedba projekta evropske prestolnice kulture, je postajalo že jasno, da se od univerzijade lahko mirno poslovimo. Potem so stvari glede EPK navkljub kroničnim finančnim težavam vendarle stekle. Da bo EPK spremenila Maribor, tako so govorili. Da ga bo prebudila iz apatije, da bo dala ljudem nove možnosti in priložnosti, da se bo v mestu gradilo, da bo Maribor oživel!

In je oživel. V mrzlih zimskih dneh je vzkipel. Pa ne zato, ker bi kulturni dogodki v Mariboru samozavedanje Mariborčanov dvignili na tako raven, da bi se njihova apatija čudežno prelevila v akcijo. Če odmislimo kulturnike, bi težko lahko zatrdili, da je kakšen mariborski slehernik resnično začutil, ali da bi ga sploh zanimalo, da se z EPK v Mariboru nekaj dogaja, kaj šele, da bi začutil, da se dogaja nekaj velikega.

Ali da bi, kot je v pogovoru za STA domnevala direktorica zavoda Maribor 2012, Suzana Žilič Fišer, prav ta projekt v Mariboru »spodbudil samozavedanje meščanov in državljanov, demokratizacijo mnenj in javni dialog, spodbudil to, da se ljudje bolj zavedajo soodgovornosti do kreiranja tega prostora«. Če bi bilo to res, bi se Maribor od EPK poslovil manj klavrno kot se v resnici bo – brez vsakih javnih nagovorov, skorajda v izrednih razmerah, v posmeh »tituli« evropska prestolnica kulture.

Maribor v letu 2012, letu evropske prestolnice kulture, ni vzbrstel. Maribor je počil po šivih, zaradi vsega gneva mu je počilo srce. Morda je zdaj skrajni čas, da to silno srčnost končno nadomesti razum.