Pravnoformalno Andreja Kodrin med junijem 2007 in majem 2009, ko je bila nadzornica, uradno ni bila povezana z Aktivo (prej je bila finančna direktorica Aktive Group in članica uprave Aktive Holdings iz Nizozemske), a več stvari kaže, da ni nikoli prekinila sodelovanja z Darkom Horvatom in da je kot članica NS Factor banke ves čas delovala v njegovem interesu. V NS Factor banke je bila v kvoti Aktive (nasledila je Aleša Okorna, zamenjal jo je Andrej Ručigaj, oba sta bila vplivna človeka Horvatovega imperija), njeno podjetje TMK Lab je bilo po letu 2009 v solastništvu družbe, ki jo lahko povežemo z Darkom Horvatom. A o Kodrinovi kot eni od krivk za milijardno bančno luknjo več kasneje, najprej o tem, kako sta v Factor banki delovala Darko Horvat in Andrej Ručigaj.
Konflikt interesov
Pretekli teden smo si pogledali, kaj sta o splošnem delovanju uprave in nadzornega sveta Factor banke ugotovila posebna izvedenca Nataša Ristić in Franci Tušek. Poleg številnih nepravilnosti, spornih ravnanj in kršitev dobre prakse sta nakazala na sum obstoja kaznivih dejanj zlorabe položaja z zlorabo članstva v nadzornem svetu in s povezanimi osebami ter z opustitvijo dolžnega ravnanja, zaradi česar je bila banki storjena škoda. Eden glavnih očitkov je bil, da »posamezni člani nadzornega sveta banke niso razkrili svojih povezav ter se tudi niso izločali iz odločanja o poslih, ki so bili povezani z njimi oziroma z njimi povezanimi osebami«, čeprav bi to morali storiti.
Nekateri se nikakor niso mogli spomniti, kako so ravnali (denimo Vera Mihatovič, ki je v NS zastopala interese ACH Hermana Rigelnika), a iz zapisnikov sej nadzornega sveta, ki smo jih pridobili v uredništvu, je jasno razvidno prav to: Darko Horvat (član NS od novembra 1998 do junija 2012) in Andrej Ručigaj (član NS od maja 2009 do junija 2012) sta kljub konfliktu interesov glasovala in odobravala kredite Aktivi ter tako zavestno kršila sklep o skrbnosti članov uprave in članov NS bank in hranilnic. Drugi člani, čeprav so za povezave vedeli, ju niso na to opozorili, saj so sami delali enako. Celo več. Kljub opozorilom bonitetne službe, da brez potrebnih informacij ne more oceniti tveganja za banko, družbe Horvatovega imperija niso hotele predložiti podatkov o poslovanju, prav tako niso želele razkriti namena financiranja.
Res je, banka je bila v zasebni lasti, lastnik je samemu sebi odobril kredit, zato javnosti to ne bi smelo zanimati. A zdaj ni več tako. Dolg takega ravnanja uprave in NS Factor banke bomo plačali davkoplačevalci, ki imajo pravico zvedeti najmanjšo podrobnost in kam je šel zadnji cent. Zato si oglejmo sedem družb, ki spadajo pod okrilje Horvatovega imperija ter so bile med majem 2008 in majem 2012 deležne »posebne« obravnave (podrobnosti so predstavljene v tabeli).
Dolgovi Aktive Naložbe
Najprej je tu družba Aktiva Naložbe, ki se je februarja 2012 preimenovala v CG Invest (nekaj mesecev prej so bili iz družbe izrinjeni mali delničarji), ta pa je šla maja 2013 v stečaj in za seboj pustila kar za 219 milijonov evrov obveznosti (91,5 milijona evrov do bank in 114,4 milijona evrov obveznosti za pogojne terjatve). Družba je izšla iz finančnih holdingov, ki so nastali s preoblikovanjem pooblaščenih investicijskih družb, ki so pred več kot 20 leti zbirali certifikate. Od avgusta 2004 do decembra 2007 je bila v večinski lasti Aktive Invest. Ko je bila ta likvidirana, je Aktiva Naložbe prešla v last Aktive Holding, kasneje v last družbe SEI Holding B.V.
Kot je razvidno iz zapisnikov sej nadzornega sveta Factor banke, je maja in avgusta 2008 dobila dva kratkoročna kredita. Prvega (enoletnega) v višini sedem milijonov, drugega (6-mesečnega) 6,5 milijona evrov. Kaj se je dogajalo do junija 2010, ni znano, toda kredita sta bila takrat v istem znesku znova podaljšana do novembra, vmes so se znižali zneski garancij in spremenile plačilne garancije. Ko je prišel november in čas poplačila, sta Darko Horvat in Andrej Ručigaj dala soglasje k ponovnemu enoletnemu podaljšanju kredita, naslednji mesec (decembra 2010) pa k spremembi plačila obresti tako, da se poplačajo ob zapadlosti (prej na pol leta). Vmes so se zniževali stroški kredita, a ko je prišel čas poplačila, je sledilo novo podaljšanje za pol leta.
In če ste mislili, da je Aktiva februarja posojilo končno poplačala, ste se zmotili. Bil je četrtek, 23. februarja 2012, ko je na 614. korespondenčni seji sodeloval Andrej Ručigaj in glasoval za podaljšanje sedemmilijonskega kredita (skupaj z obrestmi, ki jih družba ni plačala, je bil odobren kredit v višini 7,4 milijona evrov), nekaj kasneje (621. korespondenčna seja) je Darko Horvat odobril 6,5-milijonski kredit družbi CG Invest (prej Aktiva Naložbe). O težavah družbe, kateri so štiri leta podaljševali kredit in ves čas spreminjali pogoje tudi tako, da je Darko Horvat iz poroštev umaknil vse ključne družbe (te so imele dovolj denarja za poplačilo), je uprava nadzornike opozorila šele 27. marca 2012, na 46. redni seji. To očitno nikogar ni oviralo, da so 30. maja na 628. korespondenčni seji NS podaljšali kredit družbi Horvatovega imperija Kingfish Ltd. Gilbratar v višini 1,5 milijona evrov. Horvat in Ručigaj sta se junija istega leta umaknila iz banke, nevrnjena kredita sta bila prenesena na DUTB.
Dobiček v tujino, dolg v Slovenijo
Podobno se je dogajalo s krediti družbam, povezanih s Horvatovim finančnim imperijem: Aktivi Holding (10,3 milijona evrov), Aktivi SEI (0,7 milijona evrov), Vrtnariji Lada (6 milijonov evrov), ki je bila v lasti Aktive Naložbe, in omenjeni Kingfish Ltd. (1,5 milijona evrov). Posebna zgodba sta dva kredita (3,23 in 3,42 milijona evrov), ki sta bila odobrena julija in septembra 2010 Aktivi Naložbe za nakup delnic NKBM, zavarovana pa sta bila kar z delnicami NKBM. Kakorkoli je bilo, Darko Horvat in Andrej Ručigaj sta aktivno pomagala kopati luknjo v Factor banki, ključno podjetje CG Invest (prej Aktiva Naložbe), ki je najemalo kredite in denar naprej posojalo nepregledni množici podjetij Horvatovega imperija (skupna vsota medsebojnih transakcij je konec leta presegala 300 milijonov evrov), pa je šlo v stečaj. Samo SEI Holdingu in Aktivi Avant je CG Invest nakazal okoli 180 milijonov evrov, ti družbi sta po dosegljivih podatkih denar preusmerili v druge družbe v davčnih oazah. Povedano drugače: premoženje je Horvat prenašal v tujino, dolgove puščal v Sloveniji.
»Nizozemska podjetja so si iz slovenske Aktive na veliko nepovratno sposojala na desetine milijonov evrov, ki jih nikoli niso vrnila,« je zapisano v posebnem poročilu. CG Invest je imel že leta 2009 za 118 milijonov evrov finančnih obveznosti, bilančna vsota premoženja nizozemske družbe Aktiva Holdings je takrat znašala neverjetnih pol milijarde evrov. Tja so se stekali vsi dobički od prodaje naložb (Telekom, NLB, srbski Hemofarm). Samo v letih 2006 in 2007 je krovna družba na Nizozemskem ustvarila 108 milijonov evrov čistega dobička.
Umik z Balkana
Darko Horvat, ki je do začetka finančne krize veliko posloval v balkanskih državah, se je začel umikati iz te regije. Vlagal je v različne sklade tveganega kapitala, predvsem se je odločil za partnerstvo z bogatimi izraelskimi družinami, ki so denar vlagala v raziskavo nahajališč zemeljskega plina v ZDA in gradila v Las Vegasu. Bistvena pa je ugotovitev, da bi družba Aktiva Holding brez težav poplačala obveznosti CG Investa do slovenskih bank. Na transakcijskih računih in kratkoročnih depozitih je imela kar 123 milijonov evrov. A je očitno Darko Horvat ocenil, da bodo to storili kar slovenski davkoplačevalci.
Revizorja Ristićeva in Tušek sta svoja odkritja pri poslih Factor banke z družbami iz skupine Aktiva strnila v deset točk. Poleg tega, da se Horvat in Ručigaj nista izločila, ko se je odločalo o kreditih danih družbam, s katerimi sta lastniško in upravljavsko povezana, ter sta sprejemala odločitve, ki so za banko pomenile veliko tveganje, sta ugotovila še: uprava in NS banke nista preverjala namena financiranja Horvatovih družb (na to je opozarjala bonitetna služba, uprava in NS sta opozorila ignorirala); ves čas so se družbam iz skupine Aktiva zniževale obresti; krediti so se podaljševali, čeprav se je vedelo, da družbe Aktive kršijo kreditne pogodbe (po kreditni pogodbi bi morala družba Ventura Holdings B.V. predložiti finančne izkaze za svoje največje naložbe v Palentio Investment, Aktivo Midocean in Aktivo Capital); zavarovanja kreditov so bila neustrezna (uprava in NS sta pristajala na zastavo premoženja, ki je izgubilo vrednost, kot na primer zastava delnic Tu-fin v lasti Aktive Naložbe); uprava in NS banke nista ugotavljala, ali družbe izpolnjujejo pogodbene zaveze (družbe Horvatovega imperija so najemale kredite v drugih bankah, o tem pa niso obvestile ne uprave ne NS Factor banke); obresti so se pripisovale glavnici, tako da so bile slabitve neustrezno oblikovane.
Andreja Kodrin
Odgovornost nosijo tako Banka Slovenije (ki bi morala bolj podrobno nadzorovati Factor banko) kot uprava in nadzorni svet. Nekatere kazenske ovadbe naj bi bile že podane (na primer proti Borisu Pesjaku, takratnemu predsedniku uprave), druge bodo očitno tudi na podlagi odkritij parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi Anže Logar. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) se je že zanimal za del dokumentacije, tudi za stenograme zaslišanj v državnem zboru, leta 2014 so kriminalisti v povezavi s Factor banko opravili tudi dve hišni preiskavi. A največjo krivdo nosijo nadzorniki.
V tistem obdobju je nadzorni svet vodil Peter Falatov, ki ga je zamenjala Vera Mihatovič, finančnica iz ACH Hermana Rigelnika. O nepravilnosti in nezakonitostih nadzornikov iz kvote ACH, ki sta jih ugotovila Ristićeva in Tušek, bomo pisali v naslednjih številkah Reporterja, na tem mestu se bomo posvetili ljudem imperija družb Aktiva. O Darku Horvatu in Andreju Ručigaju je precej znanega, o njiju smo že pisali, kdo pa je Andreja Kodrin, ki smo jo omenili na začetku.
Začela v Smeltu, končala v Bruslju
Andreja Kodrin, rojena Mariborčanka, je diplomirana ekonomistka, ki je leta 1997 tudi magistrirala. Na začetku kariere je bila kot projektna svetovalka za ekonomiko in financiranje v Smeltu International. Kaj je Smelt, ni treba posebej predstavljati: podjetje je za pranje denarja in financiranje akcij v tujini pod pretvezo inženirske družbe ustanovila Udba. Kodrinova je kariero nadaljevala kot vodja projektov za investicijsko bančništvo v podjetju Aktiva MAI, bila finančna direktorica podjetja Aktiva Group in članica uprave Aktiva Holdings na Nizozemskem. Bila je malodane desna roka Darka Horvata, ko je leta 2006 odšla: je ustanoviteljica podjetja TMK Lab, direktorica nizozemske družbe Third Millennium Knowledge ter predsednica in ustanoviteljica Challenge:Future. »Zaradi signalov večjih sprememb v strategiji Aktive, od aktivnega upravljanja k portfeljskemu načinu, kar pa ni moje poslanstvo,« je kasneje medijem pojasnila odhod iz Aktive.
A vezi s Horvatom ni nikoli pretrgala. V NS Factor banke je junija 2007 nasledila Aleša Okorna iz kvote Aktive in tam ostala do maja 2009 (zamenjal jo je Andrej Ručigaj). Že čez nekaj mesecev (december 2009) je Horvatova Aktiva SEI, ki je dobivala kredite v Factor banki, že lastniško vstopila v njeno družbo TMK Lab in tam ostala do aprila 2012. Ostala pa je, kot je zapisano na spletni strani Video Lectures ,v »številnih podjetjih, skladih rizičnega kapitala, pokojninski družbi in nevladnih organizacijah v Sloveniji, Srbiji, na Nizozemskem, v Švici, Luksemburgu in ZDA«. Se pravi tam, kjer sled pušča prav Darko Horvat.
Zaščiteni Rigelnik
Ko je Kodrinova postala ekonomska svetovalka evropske komisarke Violete Bulc (med drugim skrbi za »mesta prihodnosti«), je lastništvo v TMK Lab prepustila Tilnu Kodrinu. Za časnik Dnevnik je pisala Podjetniški dnevnik, TV Slovenija jo je označila za »inovativno menedžerko«. Če bodo kriminalisti in preiskovalci v državnem zboru želeli dobro opraviti svoje delo, bodo očitno morali potrkati ne samo pri Darko Horvatu in Andreju Ručigaju, ampak tudi na bruseljskem naslovu Andreje Kodrin. Kot kaže, je bila v imperiju Darka Horvata ena ključnih oseb, kot članica NS Factor banke je sodelovala pri dodeljevanju kreditov svojemu nekdanjemu šefu, saj so bile odločitve sprejete soglasno.
To je le del zgodbe o kreditih, ki jih je v Factor banki Darko Horvat odobraval samemu sebi. Naslednji teden se bomo posvetili poslom med Factor banko in skupino BSD Nepremičnine. Žal malo manj imperiju Hermana Rigelnika, saj Ristićeva in Tušek, to priznata, teh primerov nista podrobno preučila, čeprav so iz zapisnikov sej NS Factor banke razvidne številne kršitve, ki so povezane z Vero Mihatovič (finančnico v ACH) in podjetjem Peagus Investments (v njeni lasti), družbo Hartfold Limited (v lasti Hermana Rigelnika) in Protejem (ustanovitelja Vera Mihatovič in Herman Rigelnik).
OKVIR 1
Kdo je Darko Horvat?
Darko Horvat je eden najpremožnejših Slovencev. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil soustanovitelj Aktive, ki je upravljala pooblaščene investicijske sklade, ki so zbirali privatizacijske certifikate državljanov. Z Aktivo in poznejšo koncentracijo lastništva v skladih (tudi z zelo grobimi in spornimi metodami in postopki) je obogatel. Sedež krovne družbe Aktive Holdings je danes 51-letni Horvat preselil na Nizozemsko. Kolikšen delež je imel in ima, se ni nikoli dokončno razkrilo, tudi zato ne, ker je leta 2002 zapustil Maribor in se s šest let mlajšo ženo Petro preselil v tako imenovani kraljevi okoliš (Kensington ) v London. Takrat je izjavil, da želi iz Aktive narediti mednarodno korporacijo. Aktiva je delovala v sloviti četrti Mayfair (Westminster), ki je znana po tem, da je slavna in razvpita družina Rotschild tam v 19. stoletju kupovala zemljišča. Žena Petra je postala ena od pokroviteljic ugledne galerije Tate, kjer je nacionalna zbirka britanske umetnosti, in je v številnih (predvsem ženskih) klubih Mayfaira.
Koliko ima Darko Horvat premoženja, ni znano. Ocenjujejo ga v zelo velikih razponih – med 70 in več sto milijonov evrov (Angleži na 189 milijonov funtov). Svoj delež v holdingu je pred leti prodal, v slovenskih medijih se redko pojavlja, ne daje izjav, čeprav so družbe njegovega imperija v Sloveniji šle vse po vrsti v stečaj ali likvidacijo. Večina terjatev je prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), njegovo luknjo bomo krili davkoplačevalci. Javnost zanj zelo redko sliši. Leta 2009 je za 37 milijonov evrov kupil vilo v St. Moritzu, danes se omenja med ovadenimi zaradi sumov kaznivih dejanj pri poslih s slovenskimi bankami (med drugimi Banka Celje in Factor banka). V Factor banki, kjer je bil solastnik, je bil član nadzornega sveta od 30. novembra 1998 do 5. junija 2012. V tem času je bil iz javno dostopnih registrov zaveden kot ustanovitelj Aktive, ustanovitelj in zastopnik Aktive Group, ustanovitelj in zastopnik Fundacije Aktive ter direktor Aktive Holndings B.V. Te družbe so bile povezane in prepletene z nepregledno množico drugih družb, lastništvo večine se je vedno končalo v davčnih oazah, kamor so se stekale dividende.
V javnosti se ustvarja napačen vtis, da je poslovna mreža Darka Horvata zrasla v Veliki Britaniji. Ni. Njegova osnovna mreža je židovski finančni lobi v Izraelu, kar je razvidno tudi iz ameriškega registra SEC, njegovi glavni poslovni partnerji so Izraelci.
Nizozemski in angleški mediji, ko pišejo o skrivnostnem in javnosti malo znanem Horvatu, poudarjajo, da je bil eden od pionirjev privatizacije v Sloveniji in da je obogatel na sumljiv način. Nizozemski portal 925 je zapisal, da je Slovenija v dolgovih tudi zaradi takih ljudi, kot je Darko Horvat, ki je v slovenskem bančnem sistemu, kjer so največje banke v državni lasti, sporna stranka. Na večerji konservativcev v Londonu, kjer so gostili Davida Camerona, je zavrnil izjavo za medije.
