Laachraoui je bil eden od treh napadalcev, ki so z bombami v prtljagi odšli na bruseljsko letališče Zaventem. Dva od napadalcev sta se razstrelila in ubila več ljudi. Tretji napadalec, ki so ga ujele varnostne kamere, je pobegnil. Belgijske oblasti so sprva domnevale, da je pobegnil Laachraoui, a so viri v policiji sporočili, da je bil ubit v eksploziji.
Belgijski mediji so dopoldne poročali, da so Laachraouija aretirali v bruseljski četrti Anderlecht, a so te informacije kasneje zanikali.
Belgijsko tožilstvo je sicer v ponedeljek Laachraouija označilo za sostorilca v novembrskih pariških terorističnih napadih, ki so terjali 130 življenj.
Laachraoui, ki je bil rojen 18. maja 1991 in je februarja 2013 odpotoval v Sirijo, je pod lažnim imenom Soufiane Kayal najel stanovanje v Auvelaisu v bližini mesta Namur v osrednji Belgiji, kjer so potekale priprave na napad v Parizu 13. novembra lani. Isto lažno ime je uporabil 9. septembra na meji med Avstrijo in Madžarsko, ko je bil na poti skupaj z glavnim osumljencem za pariške napade Salahom Abdeslamom, ki so ga prijeli v petek.
Belgijski zvezni tožilec Frederic Van Leeuw je pred tem na novinarski konferenci potrdil, da sta v napadih sodelovala brata Khalid in Brahim El Bakraoui.
29-letni Brahim El Bakraoui se je razstrelil na območju za prijavo na let na letališču, medtem ko je Khalid izvedel napad na postaji podzemne železnice Maelbeek v evropski četrti.
Brahim je sicer po besedah tožilca napisal oporoko. Dokument so našli na računalniku, ki so ga preiskovalci odkrili v smetnjaku. Brahim je zapisal, da je v naglici, da ne ve, kaj naj stori in da ga iščejo vsepovsod. Ob tem je zapisal, da bo, če bo "to zadevo zavlačeval", pristal v zaporu, je povedal Van Leeuw. Brahima, 29-letnega belgijskega državljana, so identificirali s pomočjo prstnih odtisov.
Tretji napadalec z letališča pa je po besedah tožilca še na begu. Na letališču je pustil torbo z največjo bombo, nato pa odšel, preden sta odjeknili eksploziji. Bomba je eksplodirala kasneje, ker je bila tako nestabilna, a k sreči pri tem ni bil nihče ranjen, je povedal Van Leeuw.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je sporočil, da so turške oblasti junija lani pridržale in kasneje izgnale enega od bruseljskih napadalcev, Brahima El Bakraouija.
"Eden od bruseljskih napadalcev je bil pridržan v Gaziantepu (mestu na jugu Turčije blizu meje s Sirijo) in nato izgnan" v Belgijo, je v Ankari izjavil Erdogan. Kot je dodal, belgijskim oblastem ni uspelo potrditi povezav osumljenca s terorizmom "kljub našim opozorilom".
V Bruslju se dan po krvavih napadih medtem življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. Trgovine in javne ustanove so odprte, javni promet znova obratuje, a vzdušje v mestu je turobno, ljudje pa vidno pretreseni. Na ulicah ni čutiti običajnega utripa, v središču mesta pa je opaziti le peščico turistov, ki zbirajo vtise o dogodkih prejšnjega dne.
Na trgu Place de la Bourse v samem središču Bruslja, kjer se je v torek zvečer množica ljudi na čelu z belgijskim premierjem Charlesom Michelom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem poklonila žrtvam napadov, se ob podobah in napisih v podporo miru, spontano narisanih na tla, tudi danes zbirajo ljudje. Molče prinašajo cvetje in prižigajo sveče.
Letališče Zaventem, ki je bilo po napadih delno uničeno, ostaja zaprto in tako bo še vsaj do sobote. Železniški promet so večinoma že vzpostavili, vendar velja okrepljen nadzor. Zaprte ostajajo le postaja Brussel-Schuman v evropski četrti, postaja na letališču in nekatere manjše bruseljske postaje.
V Belgiji traja tridnevno žalovanje. Ljudje so se opoldne na delovnih mestih kot tudi na bruseljskih ulicah z minuto molka poklonili spominu na žrtve napadov.
Z minuto molka so se žrtev spomnili tudi v evropskih institucijah. Na posebni slovesnosti so se jim ob predsedniku Evropske komisije Junckerju poklonili tudi belgijski kralj Philippe, predstavniki belgijske vlade in francoski premier Manuel Valls, ki se danes mudi v Bruslju.
Valls je zahteval odločen odziv Evropske unije na torkove teroristične napade. "Proti nam vodijo vojno," je po srečanju z Junckerjem dejal francoski premier. "Evropa se sooča z veliko teroristično nevarnostjo," je dodal.
Valls je ob tem zahteval enotno ukrepanje EU. Če bo evropski projekt izgubil moč in bodo populisti dobili zalet, bo za to krivo tudi slabo ukrepanje unije, je dejal. "Evropa s tem tvega, da bi skrenila s poti," je še povedal predsednik francoske vlade. Izpostavil pa je, da je Evropo danes potrebujemo bolj kot kadarkoli prej.
Predsednik Evropske komisije Juncker pa je pozval k oblikovanju varnostne unije. Komisija je po njegovih besedah že predlagala zaostritev zakonodaje o orožju in okrepljeno varovanje zunanjih meja unije, zdaj pa morajo o tem odločati države članice.
Ameriški predsednik Barack Obama pa je v luči terorističnih napadov v Bruslju obljubil odločen boj proti skrajni skupini Islamska država do njenega bridkega konca.
"Na mojem dnevnem redu ni pomembnejše točke kot to, da jih preganjamo in premagamo," je izjavil Obama v Buenos Airesu na novinarski konferenci z argentinskim predsednikom Mauriciom Macrijem.
Kot je zatrdil, bodo ZDA še naprej agresivno preganjale Islamsko državo. "Nadaljevali bomo pritisk nanje, dokler jih ne bomo pregnali iz njihovih utrdb in dokler ne bodo uničeni," je zagotovil.