Britanski premier David Cameron je po koncu konference na novinarski konferenci povedal, da gre za največjo vsoto, ki so jo kdajkoli v enem dnevu zbrali v odgovor na humanitarno krizo. Izpostavil pa je pomen politične tranzicije v Siriji.
Z zavezami pa so po njegovih besedah ljudem iz Sirije in v regiji jasno sporočili, da jim bodo stali ob strani in jih podpirali, kolikor časa bo treba.
Pojasnil je, da so za letos zagotovili skoraj šest milijard dolarjev, preostanek pa do leta 2020.
Evropska unija, Nemčija, Velika Britanija in ZDA so obljubile največ sredstev, s katerimi bodo zagotovili hrano, izobraževanje in službe za Sirce v Siriji in sosednjih državah, kamor so zbežali.
London je obljubil 1,6 milijarde evrov, v begunski krizi najbolj obremenjena Nemčija pa 2,3 milijarde. EU je skupaj s članicami napovedala več kot tri milijarde evrov, ZDA pa 794 milijonov evrov.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je ob začetku konference pozval k več humanitarne pomoči, hkrati pa - tudi v luči v sredo prekinjenih mirovnih pogajanj za Sirijo v Ženevi - poudaril, da vojaške rešitve te krize ni. Izpostavil je nujno končanje obleganja sirskih mest.
Cameron je kot cilj konference izpostavil do konca leta omogočiti šolanje vsem sirskim otrokom v domovini in sosednjih državah. Izpostavil je, da gre za nov pristop zbiranja sredstev "za izgradnjo stabilnosti, vzpostavitev delovnih mest in izobrazbe", ki bi lahko imel preoblikovalni učinek na regijo in postavil prihodnji model za humanitarno pomoč.
Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila prepričanje, da je mogoče begunsko krizo rešiti s spopadanjem z vzroki. "Doseči želimo, da nikoli več ne bi prišlo do razmer, ko bi se zaloge živil za begunce tako močno skrčile," je povedala glede namena konference.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je izrazil upanje, da bo pomoč milijonom ljudem omogočila boljše življenje, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa je poudarila, da bo trpljenje Sircev končala zgolj politična rešitev.
Slovenski premier Miro Cerar je na konferenci najavil donacijo Slovenije v višini 200.000 evrov, v govoru pa pozval k takojšnji in učinkovitejši akciji za zaustavitev te največje aktualne humanitarne katastrofe. Pri tem je izpostavil, da je za njeno rešitev ključna predvsem trajna politična rešitev za Sirijo, s katero se ne sme več odlašati.
"Odsotnost trajne rešitve ima posledice za vse nas," je dejal Cerar in spomnil, da je v zadnjih mesecih celotno mednarodno skupnost prizadela migrantska kriza. Te ni mogoče rešiti brez pravočasnega, vsevključujočega in učinkovitega pristopa, ne le na regionalni in evropski, temveč tudi globalni ravni. Spomnil je tudi, da Slovenija za sirske begunce že namenja humanitarno pomoč, s katero bo v prihodnjih letih nadaljevala.
To je bila že četrta donatorska konferenca po izbruhu državljanske vojne v Siriji leta 2011, ki je zahtevala že več kot 260.000 življenj, več kot 4,6 milijona Sircev pa je bilo primoranih zatočišče poiskati v državah v regiji - Jordaniji, Libanonu, Turčiji, Iraku in Egiptu.
Ker begunski val vedno bolj obremenjuje Evropo, je bil namen med drugim čimbolj podpreti države v regiji, ki gostijo sirske begunce, s poudarkom na izobraževanju in zaposlovanju.
Združeni narodi so pred konferenco kot ključno izpostavili, da se donatorji izkažejo za bolj radodarne kot lani, ko so ZN in njegove agencije prejeli zgolj 3,3 od obljubljenih 8,4 milijarde dolarjev. Ker v preteklosti države niso držale obljub o pomoči, so morali v ZN med drugim skrčiti dnevne obroke za sirske begunce.
Konferenca je potekala dan po tem, ko je ZN zaradi nezadostnega napredka le po nekaj dneh do 25. februarja prekinil mirovna pogajanja o Siriji v Ženevi. To se je zgodilo na dan, ko je Damask sporočil, da so vladne sile prekinile ključno dobavno pot upornikov med turško mejo in Alepom na severu Sirije s pomočjo ruskih letalskih napadov. ZDA in Francija sta režimu v Damasku in Rusiji zato očitala spodkopavanje mirovnih pogajanj ter iskanje vojaške in ne politične rešitve krize.
Rusija je izrazila obžalovanje zaradi prekinitve pogajanj. Ameriški in ruski zunanji minister John Kerry in Sergej Lavrov pa sta se v telefonskem pogovoru strinjala, da so potrebni koraki, da bo prekinitev "čim krajša".
Rusko obrambno ministrstvo je medtem Turčijo, članico Nata, obtožilo, da se pripravlja na vojaško invazijo na Sirijo. To naj bi dokazovali dogodki na turško-sirski meji. Turški premier Ahmet Davutoglu je v Londonu, kjer se je udeležil donatorske konference, na drugi strani opozoril, da je zaradi zadnjih napadov z območja Alepa zbežalo na deset tisoče novih beguncev, ki večinoma bežijo proti Turčiji.