Vučić je v četrtek zvečer v Beogradu nagovoril pregnane Srbe z območja Hrvaške oz. tedanje Srbske krajine ob koncu vojne leta 1995. "Nikoli nisem govoril pred večjim številom ljudi (...) Vsem Krajišnikom bi se rad opravičil, ker so v Srbiji obstajali taki, ki so se v trenutku zločinske akcije Nevihta obračali stran od vas in niso dovolj skrbeli za svoj narod," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug izjavil srbski premier.
Zbranim je dejal še, da za pregon nikakor niso krivi oni sami, ampak napačne in slabe politike, ki so dopustile nekaj, "kar je v vašem primeru mogoče imenovati zločinsko končno rešitev". "Z ničemer si niste zaslužili tega pogroma, bežanja na traktorskih prikolicah in nimate se česa sramovati, saj se tudi oni ne sramujejo tega, da skušajo svojo srečo zgraditi na tuji nesreči," je izjavil Vučić.
Pregnanim Srbom tudi ni treba občutiti sramu zaradi spomenikov zločincem, ustaških vzklikov ali kljukastih križev, ki vedno spadajo k zločincem, je še izjavil predsednik srbske vlade. Vučić tudi ne verjame v kolektivno krivdo, zato tudi za pregon Srbov z območij na Hrvaškem niso krivi vsi Hrvati, ampak določeni posamezniki.
"Koliko je takih, ne bomo preštevali, to morajo storiti sami," je dejal in ob tem poudaril, da je Srbija to sama naredila, ko je šlo za tiste, ki so zagrešili zločine v njenem imenu. Krvi, ki je na rokah slednjih, ne želimo na rokah vseh Srbov, je še dodal Vučić.
Medtem ko danes na Hrvaškem začetek vojaške operacije Nevihta, s katero so si leta 1995 po štirih letih upora tamkajšnjih Srbov pod nadzor povrnili skoraj tretjino državnega ozemlja, slavijo kot nacionalni praznik, ga v Srbiji označujejo za dan nacionalne katastrofe in kot največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni. Po srbskih ocenah je bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih okoli 250.000 Srbov.
Vsako leto pred obletnico te akcije, ki je bila odločilna tudi za konec vojne v Bosni in Hercegovini, prihaja do napetosti med Srbijo in Hrvaško. Ostro izmenjavo stališč in tudi diplomatskih not so letos poleg tega vzpodbudile odločitve hrvaškega sodstva, da razveljavi obsodbo hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca in poslanca Branimirja Glavaša, pa tudi zaradi postavitve spomenika spornemu hrvaškemu nacionalistu Miru Barešiću, ki ga imajo v Srbiji za terorista.
Srbija to vidi kot poveličevanje ustaštva in kot dejanja, uperjena proti srbski manjšini na Hrvaškem. Na Hrvaškem pa srbske proteste ocenjujejo predvsem kot nadaljevanje velikosrbske retorike iz 90. let, ki je zanetila vojne na Balkanu.