Nova ustava, ki naj bi razširila pristojnosti turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, bo Turčijo spremenila v sultanat, s tem pa se bo končala demokracija, je posvaril predsednik turške odvetniške zbornice Metin Feyzioglu. V prvem branju je turški parlament s tripetinsko večino potrdil zadnja člena ustave, danes pa poteka drugo branje.
"V naših knjigah imamo za to strokoven izraz. Reče se mu sultanat," je po poročanju nemške tiskovne agencija dpa dejal Feyzioglu novinarjem v Ankari.
Turčija je v nedeljo zvečer naredila ključni korak k širitvi pristojnosti predsednika, saj je parlament v Ankari v prvem branju podprl še dva zadnja člena sporne nove ustave. V drugem branju pa so zaenkrat sprejeli sedem členov. Odločanje še vedno poteka.
Zadnje člene spremembe ustave bodo v parlamentu sprejeli predvidoma do konca tedna. Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) ima v parlamentu večino, skupaj z nacionalistično MHP pa lahko zberejo tri petine glasov, ki so potrebni za sprejetje ustavnih sprememb in njihovo predložitev volivcem na referendumu.
Referendum naj bi potekal predvidoma aprila. Feyzioglu pa je opozoril, da bodo to verjetno "zadnje svobodno glasovanje", čeprav je bil mnenja, da ljudje sprememb na referendumu morda niti ne bodo podprli.
V Turčiji že veljajo izredne razmere, ki so jih uvedli po neuspelem državnem udaru julija lani, zaradi njih pa je svoboda že omejena, piše dpa. Od julija so zaprli več kot 40.000 ljudi. Turčija pa je bila deležna kritik, da so aretacije razširili tudi na vladne kritike.
Predlagane ustavne spremembe bodo Turčiji prinesle predsedniški sistem, po mnenju kritikov pa bo z njimi oblast pristala v rokah enega samega človeka. Spremembe namreč predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre. Prvič v zgodovini sodobne Turčije nameravajo odpraviti položaj predsednika vlade. Namesto njega bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.
Erdogan meni, da bo predsedniški sistem Turčiji prinesel stabilnost, a je danes Feyzioglu dejal ravno nasprotno. Novi sistem bi lahko vodil v "nestabilnost in kaos", je povedal.
Spremembam nasprotuje glavna opozicijska stranka CHP, tretja največja stranka v parlamentu, prokurdska HDP, pa je glasovanja med vikendom bojkotirala. Kritiki Erdoganu očitajo, da si utira pot v avtoritarni sistem in da si po spodletelem puču, katerega cilj je bila njegova odstranitev, prizadeva za popoln nadzor nad državo.