Za predlog je glasovalo 50 senatorjev, proti pa jih je bilo 49.
Potrditev davčnih olajšav je bila politična nujnost za republikance, ki imajo v Washingtonu trenutno popolno oblast, vendar doslej niso uspeli doseči nobene pomembne zakonodajne zmage. Do nedavnega so skušali reformirati zdravstvo, pa ni šlo, nakar so se posvetili davkom, ker se zavedajo, da jim brez uspeha naslednje leto na kongresnih volitvah trda prede.
Senatni predlog je naletel na problem v četrtek, ko je skupni davčni odbor izračunal, da bodo olajšave v desetletju povečale proračunski primanjkljaj za 1000 milijard dolarjev, gospodarsko rast pa bodo v istem obdobju pospešile le za 0,8 odstotka. Republikanci še naprej zagotavljajo, da se bodo olajšave same financirale in pokrile, ker bo prišlo do gromozanske gospodarske rasti.
Nekaj republikanskih senatorjev je bilo do sobote zjutraj zvestih svojim načelom o nedopustnosti povečevanja proračunske luknje in javnega dolga, vendar pa je prevladalo mnenje, da bodo z davčnimi olajšavami volivce bolj navdušili, kot jih razočarali z dolgom in primanjkljajem.
Demokrati vztrajajo, da gre v bistvu za novo darilo bogatim, kot je predsednik Trump, ki nasprotno zagotavlja, da ga bogati prijatelji nimajo radi, ker jim ne bo znižal davkov. Republikanci reformo prodajajo kot uslugo ali darilo srednjemu razredu, skupni davčni odbor pa je izračunal, da bo srednji razred leta 2027 končal z višjimi davki kot danes, dobro pa jo bodo odnesli milijonarji.
Republikanci o takšnih izračunih ne govorijo radi, poudarjajo pa, da bodo davki na dobiček podjetij padli s sedanjih 35 na 20 odstotkov, kar bo pomenilo nova delovna mesta in gospodarski razcvet. Nasprotniki se bojijo, da bodo podjetja z dodatnim denarjem raje odkupovala lastne delnice, delovna mesta pa še naprej selila v tujino, kjer je treba odšteti manj za plače.
Republikanske omahljivce je vodstvo lovilo z dogovori o določenih členih zakona. Susan Collins iz države Maine je na primer dobila v predlog 10.000 dolarjev olajšav na nepremičnino, drugi so dobili dodatno znižanje davčne stopnje za manjša podjetja, Jeff Flake iz Arizone pa naj bi dobil zagotovilo, da bodo zaščitili nezakonite priseljence, ki so jih v ZDA kot mladoletne pripeljali njihovi starši.
Najbogatejši bodo morali glede na senatni predlog plačevati 38,5 in ne več 39,6 odstotka dohodnine, davek na dedovanje bo skoraj odpravljen, odpravljene bodo olajšave za plačilo lokalnih in državnih davkov.
To bo prizadelo predvsem liberalnejše države z višjimi davki, kot sta New York in Kalifornija, ki že dolga leta v senat nista poslali republikancev, nekaj več olajšave bo za otroke, standardna olajšava za posameznika pa bo 12.000 dolarjev.
Predlog zakona predvideva tudi odpravo zahteve po obveznem zavarovanju iz zdravstvene reforme Baracka Obame. Američani se sedaj morajo zavarovati ali plačati davčno kazen.
Revežem pomagajo javna sredstva zvezne vlade in zveznih držav. Kongresni proračunski odbor je izračunal, da bo zaradi odprave zahteve po obveznem zavarovanju zavarovanje dražje in najmanj 13 milijonov ljudi več bo brez zavarovanja.
Predlog zakona med drugim staršem tudi omogoča, da ustanovijo varčevalne račune brez davka za visokošolsko izobraževanje svojih otrok in to že takrat, ko so ti otroci še v obliki zarodka.