ZDA predvidevajo, da bodo sankcije Severni Koreji zmanjšale prihodke iz izvoza za tretjino na okoli dve milijardi dolarjev na leto.
Osnutek resolucije so pripravile ZDA, njen namen pa je, da se Pjongjang prisili k vrnitvi na pogajanja o jedrskem in raketnem programu. To so poudarili predstavniki vseh 15 članic VS ZN. Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzia je izrazil upanje, da ZDA sedaj ne bodo skušale spreminjati položaja v Severni Koreji oziroma ne bodo skušale na silo združiti obe Koreji ali vojaško posredovati.
Varnostni svet ZN je doslej proti Severni Koreji zaradi jedrskega in raketnega programa sprejel šest resolucij s sankcijami, vendar Pjongjang s programi nadaljuje. Tokratna resolucija je posledica preizkusov raket dolgega dosega 3. in 27. julija, ki bi lahko dosegle ozemlje ZDA in iz Washingtona so začele prihajati malce bolj napadalne izjave, kar je kot kaže tudi Kitajsko in Rusijo prepričalo, da je bolje zaostriti sankcije ZN.
Tokratna resolucija najostreje obsoja zadnje raketne preizkuse in tako kot prejšnje poziva k popolni, dokazljivi in nepovratni opustitvi jedrskega in raketnega programa. VS ZN ob tem v resoluciji izraža obžalovanje, da Severna Koreja tiste redke vire, ki jih ima, na veliko preusmerja v oborožitvene programe, medtem ko več kot polovica prebivalstva nima dovolj hrane in zdravstvene nege, četrtina pa je podhranjena.
Resolucija prepoveduje izvoz premoga, železa, svinca in morske hrane iz Severne Koreje, državam članicam ZN pa prepoveduje uvoz omenjenega. Državam članicam prepoveduje tudi izdajanje delovnih dovoljenj Severnokorejcem, podjetjem se prepoveduje sklepanje partnerstev in sodelovanje s podjetji iz Severne Koreje, obstoječa partnerstva pa ne smejo dobivati dodatnih investicij.
Sankcije so uvedli tudi proti devetim uradnikom Severne Koreje, ki ne smejo potovati in se jim zamrzne premoženje v tujini, pa tudi proti dvema severnokorejskima podjetjema in dvema bankama. Foreign Trade Bank naj bi bila ključni vir za pridobivanje tuje valute, podjetje Mansudae pa izvaža severnokorejske delavce v Afriko in jugovzhodno Azijo.
Resolucija širi seznam materialov za dvojno uporabo (civilno in vojaško), s katerimi se prepoveduje trgovanje, ladjam, ki bodo kršile sankcije, pa se prepove pristajanje v svetovnih pristaniščih. Resolucija poziva k sodelovanju z Interpolom za uveljavljanje prepovedi potovanj Severnokorejcev pod sankcijami. ZDA so želele še uvedbo kazni za visoke državne uradnike Severne Koreje, omejitev prodaje nafte in večji zračni ter pomorski nadzor, vendar tega v resoluciji ni.
Predsednik ZDA Donald Trump je z dopusta tvitnil, da sta Kitajska in Rusija glasovali z njimi, resolucija pa bo imela velik finančni učinek. Bela hiša je kasneje sporočila, da predsednik Trump izreka pohvalo VS ZN za resolucijo in ceni sodelovanje Kitajske in Rusije. "Še naprej bo delal z zavezniki in partnerji, da se poveča diplomatski in ekonomski pritisk na Severno Korejo, zato da preneha s svojim obnašanjem," je sporočila Bela hiša.
Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley je dejala, da gre za doslej največji paket sankcij proti režimu Severne Koreje in tudi najostrejši sveženj ukrepov proti katerikoli državi v generaciji. Obenem pa je dodala, da to ne bo dovolj, ker problem še zdaleč ni rešen, ker grožnja odpadniškega režima z jedrskim orožjem ostaja in postaja nevarnejša.
Za CNN pa je kasneje povedala, da so ZDA pripravljene storiti vse za svojo obrambo in obrambo zaveznikov. "Žoga je sedaj na strani Severne Koreje, ki se mora odločiti kako naprej in upamo, da se bo odločila za pot miru in varnosti," je dejala.
Kitajski veleposlanik pri ZN Liu Lieyi je dejal, da si njegova država nenehno prizadeva za Korejski polotok brez jedrskega orožja ter za mir in stabilnost. Kitajska si bo še naprej prizadevala, da prepriča druge države v sprejetje predloga o prekinitvi skupnih vojaških vaj ZDA in Severne Koreje v zameno za to, da Pjongjang opusti svoj jedrski in raketni program. ZDA ta predlog zavračajo.