Upanje na velik dogovor s katerim bi v naslednjih desetih letih zagotovili okrog 1000 milijard novih proračunskih prilivov in za približno toliko zmanjšali proračunsko porabo, je zamrlo že pred dnevi. Demokrati in republikanci se sedaj pogajajo samo o nekaterih najbolj nujnih zadevah glede davkov.
Okrog zmanjšanja porabe se bodo prepirali v naslednjih tednih, ko bodo morali ponovno povišati tudi mejo javnega dolga. Če bo dogovor dosežen, potem se poraba za zdaj ne bo zmanjšala. Če dogovora ne bo, pa bo Pentagon ostal brez 55 milijard dolarjev, za prav toliko pa se bo znižala tudi druga proračunska poraba razen redkih izjem, kot so pokojnine.
Pogajanja potekajo v senatu, kjer imajo večino demokrati, predstavniški dom z republikansko večino pa bo potem potrdil ali zavrnil senatni dogovor. Skoraj zanesljivo ga bo potrdil po 1. januarju, ko bodo davčne olajšave sprejete v času predsednika Georgea Busha mlajšega že potekle in bodo republikanci lahko svojim volivcem razložili, da niso glasovali za višanje davkov.
Demokratski vodja senatne večine Harry Reid in vodja republikanske manjšine Mitch McConnell sta se skupaj s kolegi v nedeljo prepirala, kje bo postavljena meja za višje davke. Predsednik ZDA Barack Obama je pred volitvami 6. novembra in tudi kasneje trdil, da se morajo davčne stopnje povišati za letni dohodek poročenih parov nad 250.000 dolarjev.
Kasneje je predsedniku predstavniškega doma Johnu Boehnerju predlaga mejo 400.000 dolarjev, ta pa je pripravil predlog za mejo pri milijonu dolarjev, vendar ga ni dal na glasovanje, ker njegovi poslanci niso želeli podpreti nobeno višanje davkov. Zgodba se je potem preselila v senat, kjer je v nedeljo izbruhnil še spor okrog predloga republikancev, da se upočasni rast zveznih pokojnin.
Demokrati so odgovorili, da to ne more biti predmet pogajanj sedaj, ko govorijo o le delnem dogovoru proti fiskalemu prepadu, ampak se lahko o tem pogajajo kasneje. Republikanci so to sprejeli in nameravajo vprašanje odpreti, ko bo spet dosežena sedanja meja javnega dolga v višini 16.400 milijard dolarjev, kar se bo zgodilo že čez nekaj tednov.
Poleg meje za višje davke so trd oreh tudi davki na dedovanje. Sedanja stopnja na podedovano premoženje, vredno najmanj milijon dolarjev je 35 odstotna, fiskalni prepad pa prinaša 55 odstotno stopnjo. Obama predlaga 45-odstotno, ki je za republikance previsoka.
Spor je nastal tudi okrog demokratske zahteve, da se podaljša plačevanje podpore brezposelnim in prepreči znižanje plačil zdravnikom, ki jih za zdravljenje starejših plačuje sistem zveznega zdravstvenega zavarovanja medicare. Republikanci zahtevajo, da se to poravna s proračunskim varčevanjem in zavračajo povečanje porabe v ta namen.
McConnell je demokrate obtožil, da zavlačujejo in je za posredovanje zaprosil celo podpredsednika ZDA Josepha Bidena. Demokratom se glede davkov res ne mudi, saj bodo višje davke za bogatejše Američane najenostavneje zagotovili s tem, da ZDA padejo v ta tako imenovani fiskalni prepad. Takoj nato pa bodo dali na mizo predlog za znižanje davkov za dohodek pod 250.000 dolarjev na leto, ki ga bodo podprli vsi.