Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

V stampedu na maroško-španski meji množica poteptala več ljudi

Deli na:
V stampedu na maroško-španski meji množica poteptala več ljudi

Foto: Reuters

Množica je na meji med Marokom in špansko eksklavo Mellilo iz doslej neznanega razloga danes pričela hiteti in pri tem ranila več ljudi, od tega eno osebo huje. Do incidenta je prišlo na meji Barrio Chino, kjer več tisoč ljudi vsak dan čez mejo peš prenaša dobrine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V stampedu so bili na španski strani meje ranjeni vsaj trije ljudje. Enega izmed njih so zaradi hudih poškodb na zdravljenje prepeljali v bolnišnico, so sporočili iz policijske postaje v Melilli.

Na maroški strani pa je bilo po navedbi tamkajšnje organizacije za človekove pravice ranjenih 11 ljudi.

Meja je - dokler se ponovno ne vzpostavi red - zaprta.

Več podobnih incidentov se je v minulih mesecih zgodilo tudi na meji s špansko eksklavo Ceuto. Samo minuli teden je množica do smrti poteptala dve ženski, preteklo leto pa so v tovrstnih incidentih umrle vsaj štiri ženske.

Španske oblasti so število prehodov meja med Marokom ter Mellilo in Ceuto omejile na 4000 ljudi na dan. Kljub temu pa naj bi jih vsak dan prečkalo okoli 15.000 ljudi, ki v Španijo na hrbtu nosijo različne potrošniške dobrine. Med njimi prevladujejo predvsem ženske, oprtan tovor pa je pogosto težji od njihove lastne teže.

Eksklavi, ki sta edini večji kopenski meji med EU in Afriko, uživata status "prostega pristanišča", kjer oblasti praviloma tolerirajo tihotapljenje potrošniških dobrin.

Organizacije za človekove pravice so medtem že večkrat opozorile, da oblasti s tem omogočajo "ponižujoče delo" in izkoriščanje žensk.