Najmlajša izmed danes pokopanih srebreniških žrtev je bil 14-letni Avdija Memić, najstarejša pa 77-letni Mustafa Hadžović. Le enajst od 127 žrtev so pokopali v celoti, pri preostalih so namreč našli le dele trupel, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Slovesnosti v Potočarih so se danes udeležili lokalni politiki in predstavniki iz tujine, med njimi sedanji in nekdanji predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Theodor Meron in Carmel Anius.
Navzoča sta bila tudi vodja turške diplomacije Mevlet Cavusoglu in zagrebški župan Milan Bandić. Versko slovesnost in pokop posmrtnih ostankov je vodil poglavar islamske skupnosti v BiH Husein Kavazović.
Agius je na slovesnosti skupaj s predsedujočim predsedstvu BiH Bakirjem Izetbegovićem danes znova pozval srbsko stran, naj prizna genocid v Srbiji. To bi bil korak k pravi spravi, je poudaril Izetbegović.
Agius pa je še poudaril, da je temelj vsake sprave pravica, pri čemer je izpostavil ključno vlogo haaškega sodišča, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Njegov predhodnik Meron je izrazil prepričanje, da je haaško sodišče s svojimi sodbami prispevalo k temu, da na koncu zmaguje pravica, ne sila.
Na spominsko slovesnost letos niso povabili predstavnikov Srbije, potem ko je bil srbski premier Aleksandar Vučić med lansko slovesnostjo tarča napada.
Župan Srebrenice Ćamil Duraković, ki je danes dogodke v Srebrenici označil za eno najmračnejših dogodkov 20. stoletja, je pred časom dejal, da Vučić ni zaželen na slovesnosti, dokler Beograd ne bo priznal, da je bil poboj več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 genocid.
V Potočarih je bil tako danes navzoč zgolj vodja srbske opozicijske stranke LDP Čedomir Jovanović, sicer pa je zaradi nepovabila uradnih srbskih predstavnikov zunanji minister BiH Igor Crnadak v začetku meseca zaposlenim na ministrstvu prepovedal sodelovanje v pripravah spominske slovesnosti.
Srbski predsednik Tomislav Nikolić se je v soboto znova izrekel proti resoluciji, ki pokol v Srebrenici označuje za genocid, češ da ni mogoče sprejeti besedila, v katerem je kot žrtev prikazan zgolj en narod. Resolucijo je pripravilo več manjših srbskih strank, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik pa je danes znova zanika genocid. Kot je dejal, Srbi genocida ne bodo nikoli priznali, ker do njega nikoli ni prišlo. Srebrenica sicer od konca vojne sodi v to srbsko entiteto v BiH.
V genocidu v Srebrenici, ki so ga zagrešile sile bosanskih Srbov in ki velja za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, je bilo po podatkih spominskega centra pet mesecev pred koncem vojne v BiH ubitih 8372 ljudi. Več kot tisoč ljudi še vedno pogrešajo, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala predstavnica inštituta BiH za pogrešane osebe Lejla Cengić.
V Potočarih so doslej pokopali posmrtne ostanke 6377 ljudi, 230 pa na drugih pokopališčih. Posmrtnih ostankov še 350 ljudi za zdaj niso pokopali, ker jih še niso identificirali ali za pokop niso dobili privoljenja svojcev. Srebreniške žrtve so našli v 77 skupinskih grobiščih.
Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 označilo Meddržavno sodišče v Haagu. Zaradi genocida in drugih vojnih zločinov v Srebrenici so doslej obsodili 38 ljudi na skupaj 637 let zapora, trem obsojencem so prisodili dosmrtne zaporne kazni.
Še vedno pa ni končan proces proti nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću, ki ga je haaško sodišče marca tudi zaradi genocida v Srebrenici obsodilo na 40 let zapora, a je sledila pritožba. V teku je še vedno tudi sojenje nekdanjemu vojaškemu vodji bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki je prav tako obtožen zaradi genocida v Srebrenici.
Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Mladića in Radislava Krstića so 11. julija 1995 vstopile v Srebrenico, bošnjaško enklavo pod zaščito Združenih narodov. V le nekaj dneh, do 19. julija 1995, so večinoma v množičnih pobojih ubile 8372 Bošnjakov, predvsem moških in fantov. Kakih 25.000 žensk, majhnih otrok in starejših oseb, ki so jih ločili od moških, pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH. Maloštevilne nizozemske modre čelade jih niso zaščitile.