Najvišjemu državnemu predstavniku na sodišču, bivšemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki je bil tako kot Karadžić obtožen zaradi genocida v Srebrenici, največjega pokola v Evropi po 2. svetovni vojni, niso izrekli obsodbe, saj je Milošević pred koncem sojenja umrl leta 2006 v priporu v Scheveningnu.
Sedaj jo bodo izrekli 70-letnemu Karadžiću, ki je ob vojaškem poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki mu prav tako sodijo v Haagu, glavni odgovorni za genocid v Srebrenici. Tam so sile bosanskih Srbov po padcu te bošnjaške enklave julija 1995 pobile več kot 8000 Bošnjakov, njihova trupla po pokopale v številna množična grobišča.
Po individualni in poveljniški odgovornosti je obtožen za sodelovanje v genocidu in za genocid v Srebrenici. Ne sodijo pa mu samo zaradi genocida v Srebrenici, ampak prvič tudi zaradi genocida nad Bošnjaki in Hrvati v sedmih drugih občinah v BiH - Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac.
Sodijo mu tudi zaradi več kot triletnega obleganja Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok. V 11 točkah obtožnice je obtožen tudi za zločine proti človečnosti in vojne zločine proti nesrbskemu prebivalstvu med vojno v BiH.
Karadžić, po izobrazbi psihiater, je bil kot predsednik samooklicane Republike srbske in vrhovni poveljnik njene vojske med vojno v BiH, ki je zahtevala najmanj 100.000 življenj in 2,2 milijona razseljenih in beguncev, skupaj z Mladićem kreator vseh vojaških operacij bosanskih Srbov.
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je poudaril, da bo izrek sodbe temu politiku najvišjega ranga "zelo pomembna glede ugotavljanja odgovornosti političnih voditeljev za trpljenje svojega naroda".
Čeprav bo do izreka kazni prišlo več kot dvajset let po koncu vojne na območju nekdanje Jugoslavije, je Brammertz v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil, da v tem specifičnem primeru "ni nikoli prepozno" in da bodo žrtve dobile zadoščenje.
Skupno obtožnico proti Karadžiću in Mladiću je haaško sodišče vložilo julija leta 1995, nato pa jo ločilo in dopolnilo. Karadžić se je po koncu vojne dolga leta skrival, nato pa so ga avgusta 2008 aretirali v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić.
Sojenje se je začelo oktobra 2009. V sklepnih besedah konec leta 2014 je Karadžić, ki se je branil sam, zatrdil, da pričakuje oprostilno sodbo in da ima čisto vest glede te "grozljive vojne". Sicer je prevzel "moralno odgovornost" za zločine bosanskih Srbov, a je istočasno zanikal osebno odgovornost.
Haaško sodišče bo marca izreklo še eno dolgo pričakovano sodbo, in sicer 31. marca vodji srbskih radikalcev Vojislavu Šešlju. Ta nekdanji vodilni zagovornik velikosrbske ideje in privrženec Miloševića se je prostovoljno predal 24. marca 2003. Sodijo mu zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993.
V priporu haaškega sodišča je bil do novembra 2014, ko mu je haaško sodišče iz humanitarnih razlogov odobrilo začasno izpustitev iz pripora in vrnitev v domovino, ker naj bi imel raka na jetrih.
Haaško sodišče je nato njegovo vrnitev v Haag zahtevalo maja lani, sedaj pa znova sredi letošnjega februarja, ko je napovedalo, da mu bodo izrekli kazen 31. marca.
Sodišče je nato 16. marca sporočilo, da mu bodo sodbo izrekli brez njegove prisotnosti, Šešlja pa pozvalo, naj do 22. marca pisno sporoči, če želi izrek sodbe spremljati v Beogradu preko video povezave.
V obrazložitvi te odločitve so zapisali, da sodbe brez prisotnosti obtoženca ne bodo izrekli zato, ker Šešljeve prisotnosti več ne bi zahtevali, temveč zato, ker obtoženec ne želi v Haag na izrek sodbe in ker oblasti v Srbiji niso sprejele ustreznih ukrepov, da bi ga v to prisilile.
Šešelj je v četrtek sporočil, da ga izrek sodbe ne zanima in da je ne bo spremljal po video povezavi, češ da je "obveza srbske javne televizije, da jo prenaša v živo". Dodal je, da se bo na sodbo pritožil, kakršnakoli že bo, a dodal, da je izvedel, da bo obsojen na 25 let zapora.
Podpredsednik srbske vlade in predsednik nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je v petek zavrnil odgovornost Beograda za zaplet. Poudaril je, da srbska vlada ni nikoli rekla, da Šešlja ne bo izročila Haagu.
Po komentarjih več visokih hrvaških predstavnikov pa je dejal, da pričakuje, da bo Hrvaška začela pogojevati napredovanje Srbije pri približevanju EU.
Podpredsednik hrvaške vlade Tomislav Karamarko je namreč dejal, da bo Hrvaška reagirala, če bo Šešlju omogočeno, da sam odloči, ali bo šel na izrek sodbe v Haag. Hrvaški premier Tihomir Orešković pa je dejal, da "vsi vemo, da želi Srbija začeti pristopna pogajanja, da bi postala članica EU", in izrazil prepričanje, da bo zato "sprejela pravilno odločitev".
V Srbiji bodo sicer 24. aprila predčasne parlamentarne volitve in izročitev Šešlja bi znala škoditi vladni koaliciji.