Namesto okoli 3000 takšnih smrti bi jih letno lahko zabeležili do 152.000, navaja raziskava štirih strokovnjakov, ki so delali pod okriljem Evropske komisije.
Število žrtev bi bilo v skladu z najbolj črnim scenarijem še posebej visoko v južni Evropi, kjer naj bi se število smrti zaradi globalnega segrevanja dvignilo z 11 na milijon ljudi letno na okoli 700 na milijon prebivalcev vsako leto, so raziskovalci izpostavili v prispevku za strokovno revijo The Lancet Planetary Health, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Največ škode bodo povzročili vročinski valovi, ki naj bi terjali okoli 99 odstotkov življenj v primerih, povezanih z vremenskimi razmerami. Tako naj bi zaradi vročine do leta 2100 umrlo več kot 151.000 ljudi letno.
Raziskovalci so za potrebe študije preučili z vremenom povezane katastrofe v Evropi - 28 članicah EU in Švici, Norveški in Islandiji - v obdobju od 1981 do 2010. Podatke so nato primerjali z napovedmi rasti prebivalstva in migracij, pa tudi vročinskih valov, izredno mrzlih obdobij, požarov v naravi, suš, poplav in neviht.
"Ugotovili smo, da bi lahko z vremenom povezane katastrofe do leta 2100 letno prizadele okoli dve tretjini evropskega prebivalstva," so zapisali. To pomeni, da bi bilo vremenskim pojavom letno izpostavljenih 351 milijonov ljudi, potem ko jih je bilo v preučevanem obdobju okoli 25 milijonov letno.
Z izpostavljenostjo so sicer raziskovalci označili bolezen, poškodbo ali smrt med oziroma zaradi izrednega vremenskega dogodka, izgubo doma ali kakršen koli stres, povezan s posledicami dogodka.
Sicer naj bi število smrti zaradi vročinskih valov poraslo za 5400 odstotkov, zaradi poplav na obalah za 3780 odstotkov, požarov v naravi za 138 odstotkov, poplav rek za 54 odstotkov ter neurij za 20 odstotkov. Zmanjšalo naj bi se število žrtev mraza, za 98 odstotkov, vendar pa to ne bo odtehtalo za druge smrti, povezane z izrednimi vremenskimi pojavi.
Kot so še dodali, bo 90 odstotkov dodatnih smrti posledica podnebnih sprememb, le 10 odstotkov pa bo odpadlo na prirast in selitve prebivalstva.
Pri izračunih so upoštevali dvig globalne povprečne temperature za tri stopinje Celzija do leta 2100 glede na leto 1990. Pariški sporazum, ki so ga svetovni voditelji sprejeli leta 2015 v francoski prestolnici, svet medtem zavezuje k omejitvi dviga temperature občutno pod dve stopinji.