Po oceni poznavalcev so tokratne volitve svojevrsten referendum za ali proti vstopu države v zvezo Nato in Evropsko unijo. Tudi tokrat je pričakovati zmago Demokratske stranke socialistov (DPS) premierja Mila Đukanovića, ki državo vodi od leta 1991, a enako kot pred štirimi leti verjetno brez absolutne večine. Ni pa gotovo, ali bo stranka uspela oblikovati koalicijsko vlado.
Đukanovićeva stranka tokrat prvič v kampanji nastopa samostojno, saj je po 18 letih januarja razpadla vladna koalicija s Socialdemokratsko stranko (SDP) bivšega predsednika parlamenta Ranka Krivokapića. SDP je iz koalicije izstopila po ostri kritiki privatizacijskih načrtov.
Opozicija pred volitvami ni uspela strniti vrst. Dve glavni skupini opozicijskih strank sta Demokratična fronta (DF), v kateri so združene proruske, prosrbske in srbske nacionalistične stranke, ter proevropska Velika koalicija Ključ.
Pomembno vlogo pri oblikovanju nove vlade naj bi po volitvah imela opozicijska stranka Pozitivna Črna gora Darka Pajovića, ki bi lahko bila PO partnerka v Đukanovićevi vladi, pa tudi Socialdemokrati (SD), nova stranka bivšega člana SDP Ivana Brajovića, kot tudi tradicionalne partnerke v vladi, stranke bošnjaške, hrvaške in albanske manjšine.
Volilni prag za vstop v parlament je triodstoten. Volitve spremljajo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.