V samomorilskih napadih je tako lani umrlo več ljudi kot kdajkoli prej.
V študiji so ugotovili, da je v 469 napadih delovalo 800 storilcev, zgodili pa so se v 28 različnih državah. Pri tem je življenje izgubilo približno 5650 ljudi, 9480 jih je bilo ranjenih, študijo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Leta 2015 je bila številka precej manjša, takrat je v 452 napadih umrlo 4330 ljudi, 8800 jih je bilo ranjenih.
Za kar 70 odstotkov lanskih napadov je bila posredno ali neposredno odgovorna skrajna skupina Islamska država (IS). IS nadzoruje dele Iraka in Sirije, pri tem pa deluje kot prava država in se v tem loči od ostalih terorističnih organizacij.
INSS je ocenil, da bo verjetno IS zaradi izgube ozemlja organizirala še več samomorilskih napadov. S tem bodo želeli okrepiti podobo, da so še vedno nepremagljivi. Napadi so bili za IS način ustrahovanja sovražnikov in maščevanja zaradi operacij proti IS.
Inštitut pričakuje, da bodo tudi druge teroristične organizacije letos organizirale več napadov z več smrtnimi žrtvami.
Zahodna Evropa je po mnenju inštituta postala aktivno prizorišče za samomorilske napade, trendi so bili vidni že konec leta 2015 z napadi v Parizu.
Sicer pa je bilo največ napadov na Bližnjem vzhodu. Kar 146 se jih je zgodilo v Iraku, 55 v Siriji, 52 pa v Afganistanu.
Za IS po številu napadov sledi islamska teroristična skupina Boko Haram, ki je lani sodelovala pri 53 napadih. Talibani pa so organizirali 39 napadov.
Največji porast napadov je bil v Turčiji. Medtem ko se jih leta 2015 zgodilo pet, se jih je lani kar 21. Inštitut je med razlogi za povečanje števila napadov navedel turško vpletanje v sirski konflikt in spor s kurdsko manjšino.
Večino samomorilskih napadalcev je sodeč po študiji moških. Vendar je bilo med njimi tudi 77 žensk, ki so sodelovale v 44 napadih, večina od teh pa se jih je zgodila v Nigeriji.