Erdogan, ki bo s predsedniškim sistemom dobil precej večja pooblastila, je odločitev označil za zgodovinsko.
Na referendumu je po preštetih 99 odstotkih glasov 51,3 odstotka turških volivcev podprlo ustavne spremembe, ki prinašajo večje pristojnosti predsednika države. Proti jih je bilo 48,7 odstotka.
Turški premier Binali Yildrim je še pred objavo končnih izidov glasovanja sporočil, da so zmagali zagovorniki ustavnih sprememb.
"Ljudstvo je imelo zadnjo besedo. Reklo je da in s tem postavilo piko na konec," je privržencem v Ankari dejal Yildrim.
"S tem glasovanjem smo obrnili novo stran v naši demokraciji. Na referendumu ni poražencev, zmagovalka je Turčija," je dejal in pozval k enotnosti.
Predsednik Erdogan pa je dejal, da je turški narod sprejel zgodovinsko odločitev, saj je bila sprejeta, kot je dejal, najpomembnejša reforma v turški zgodovini. Druge države in mednarodne organizacije je pozval, naj spoštujejo izid glasovanja.
Erdogan je tudi napovedal, da bodo kmalu organizirali nov referendum, in sicer o ponovni uvedbi smrtne kazni. Erdogan je o ponovni uvedbi smrtne kazni začel govoriti po lanskem poskusu državnega udara.
V prestolnici Ankara je s 50,2 odstotka glasov tesno slavil tabor zagovornikov ustavnih sprememb, v Istanbulu pa s 50,8 odstotka glasov tabor nasprotnikov ustavnih sprememb. V Izmirju na zahodni turški obali so turški volivci z 68,2 odstotka glasov zavrnili spremembe.
Erdogan upa, da bo z referendumom utrdil svojo vlogo sodobnega in nezamenljivega voditelja 80-milijonske države. Njegove pristojnosti se bodo z ustavnimi spremembami znatno povečale.
Erdoganovi kritiki pravijo, da bodo spremembe spodkopale demokratični nadzor, najglasnejši nasprotniki pa trepetajo pred diktaturo. Vlada po drugi strani zagotavlja, da bo predsedniški sistem izkoreninil terorizem, preprečil vojaške udare in pospešil gospodarsko rast.
V skladu z ustavnimi spremembami bo predsednik dobil izvršno oblast, položaj premierja bo ukinjen, Erdogan pa bo na oblasti lahko ostal do leta 2029.
Predsednik bo dobil pooblastila na področju pravosodja, ukinjena bodo vojaška sodišča. Predsednik bo med drugim odločal o uvedbi izrednih razmer. Predsedniške in parlamentarne volitve bodo potekale hkrati, mandata predsednika in poslancev bosta enako dolga, pet let.
Parlament bo sicer lahko nadzoroval predsednika in sprejemal zakone, a bo predsednik na nekaterih področjih lahko odločitve sprejemal z dekreti.
Predstavniki turške opozicije, ki ustavnim spremembam nasprotuje, so izrazili skrb zaradi izida glasovanja in napovedali, da bodo izpodbijali rezultat.
Dve glavni opozicijski stranki, prokurdska Demokratična ljudska stranka (HDP) in Republikanska ljudska stranka (CHP), trdita, da je na referendumu prišlo do nepravilnosti in manipulacij z glasovnicami na več kot tretjini volišč.
Da je bila podpora spremembam manjša od pričakovane, je po objavi prvih izidov priznal tudi podpredsednik turške vlade Veysi Kaynak.
Javnomnenjske ankete so sicer ves čas napovedovale tesen izid.
Skupno je imelo volilno pravico 55,3 milijona turških volivcev v Turčiji in dodatnih 2,9 milijona v tujini.
Turške oblasti so ob referendumu močno poostrile varnostne ukrepe po državi, kjer še vedno veljajo izredne razmere po lanskem poskusu državnega prevrata. Za varnost je skrbelo okoli 380.000 pripadnikov varnostnih sil - 251.000 policistov in 128.000 pripadnikov vojske. Mobilizirali so tudi 70.000 vaških stražarjev v pretežno kurdskih predelih države.
Večjih izgredov ni bilo, o njih so poročali le iz province Diyarbakir na jugovzhodu Turčije, kjer so zahtevali dve smrtni žrtvi, ena oseba je bila ranjena.