Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel romunskega kolega Klausa Iohannisa in prvič doslej javno in nedvoumno izrazil svojo zavezanost 5. členu severnoatlantske pogodbe, ki zavezuje članice Nata k skupni obrambi. "ZDA zavezujem 5. členu. Tu smo, da ščitimo," je dejal, v nadaljevanju pa zavračal izjave Jamesa Comeyja.
Trump je razočaral zaveznice med obiskom Bruslja v maju, ko je v svojem govoru kritiziral, vendar pa ni potrdil zaveze ZDA 5. členu, ki pravi, da je napad na eno članico napad na vse članice Nata. Posebej razočarane so bile zavezniške države najbližje Rusiji, o kateri Trump ne najde žal besede, rad pa hvali tudi predsednika Vladimirja Putina, ki bi naj naročil vpletanje v ameriške volitve.
"Ravno zaradi zaščite želim, da imamo zelo močne sile tako, da plačamo potrebna sredstva za takšne sile," je dejal Trump, ki od zaveznic zahteva, da izpolnijo obveznosti porabe dveh odstotkov BDP za obrambo in plačajo domnevne zaostale dolgove. Med kampanjo je zažugal, da bodo ZDA prenehale ščititi zaveznice, ki ne bodo plačale.
V vsej svoji zgodovini je zveza Nato le enkrat oživela 5. člen, in sicer 11. septembra 2001, ko so teroristi Al Kaide napadli ZDA. Na vprašanje, ali bodo ZDA branile zaveznike, ki bi jih napadla Rusija, pa je bil Trump zgovorno tiho.
Odnose z Romunijo je Trump pohvalil skupaj s sodelovanjem Bukarešte v vojni proti terorizmu. Iohanis je menil, da je Romunija takšna, kot je danes, zaradi partnerstva z ZDA, obenem pa se mu je dobrikal s pohvalo zahteve, naj članice Nata plačajo več. Poudaril je, da je Romunija vojaško porabo že povečala. Po pohvali pa je Američana spomnil, da sta zveza Nato in EU nujno potrebna za svetovno varnost.
Ameriških novinarjev v tem trenutku sicer Romunija ali zveza Nato ne zanimata, zato se je moral Trump ukvarjati z vprašanji glede ruske afere, ki se je poglobila po pričanju nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja v senatu.
Comey je Trumpa in Belo hišo obtožil laganja, priznal, da je spuščal informacije v medije, da sproži preiskavo posebnega tožilca, in menil, da ga je Trump odpustil, ker sam ni hotel opustiti preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve in domnevnih povezav Trumpove kampanje z Rusi. Comey je med drugim tudi dejal, da je Trump od njega zahteval zvestobo.
Trump je ponovil, da se po Comeyjevem pričanju počuti povsem opranega vsake krivde. Zavrnil je nekaj Comeyjevih trditev, ki "enostavno niso resnične". Na vprašanje, ali je Comey lagal, pa Trump ni odgovoril. Predsednik je opozoril, da je po Comeyjevem pričanju jasno, da ni oviral pravice in da ni bilo sodelovanja z Rusi pred volitvami, kar seveda ni res, ker se preiskava nadaljuje, o oviranju preiskave z odpustitvijo Comeyja pa bo odločal posebni tožilec Robert Mueller.
Trump je prav tako zagotovil, da je pripravljen pričati pod prisego glede pogovorov s Comeyjem, ni pa si upal povedati, ali obstajajo posnetki njunih zasebnih pogovorov. Trump je Comeyju z njimi grozil po objavah vsebine pogovorov v medijih, Comey pa je na na zaslišanju izjavil: "Gospod božji upam, da posnetki res obstajajo." Comeyja torej posnetkov ni strah, Trump pa zdaj govori, da bo o tem govoril v prihodnje.
Na novinarski konferenci je tarnal nad mediji, še posebej televizijami, ki jih je imenoval kar "ubijalske mreže", ker da so tako grde do njega. Comeyja je obtožil, da izdaja informacije medijem, njegov odvetnik pa je že pred tem napovedal, da bo vložil uradno pritožbo pri generalnem inšpektorju pravosodnega ministrstva. To seveda več ni pristojno, ker je Trump Comeyja odpustil v začetku maja.