Prepričljivi zmagovalec republikanskih strankarskih volitev v zvezni državi New Hampshire Donald Trump je v zmagoslavnem govoru zagotovil, da bo Amerika z njim v Beli hiši spet velika, da bo zgradil zid na jugu, zaščitil pravico do orožja, izprašil teroriste, sam pa bo najboljši predsednik za delovna mesta kar jih je bog ustvaril.
Trump se je uvodoma zahvaljeval vsem, ki so mu pomagali do zmage, med drugim soprogi slovenskega rodu Melaniji Trump. "Kaj vse je morala prenašati. Ampak na začetku mi je povedala, da če se bom odločil za predsedniško kandidaturo, bom zmagal in hvala Melanija, res hvala," je dejal zmagovalec New Hampshira in še naprej vodilni kandidat republikancev.
Njegovi podporniki v dvorani so govor prekinjali z vzkliki "USA, USA", Trump pa jih je v zanj neznačilnem slogu miril, ko je omenil zmagovalca demokratskih strankarskih volitev Bernarda Sandersa in mu čestital za zmago. Dejal je, da ne ve kam namerava Sanders peljati Ameriko, ampak mu ne bo dovolil, da jo vrže stran. Podobno kot Sanders je nato bentil čez posebne interese, ki kupujejo volitve in vplivajo na politike ter poudaril, da se financira sam zato ne bo nikomur nič dolžan.
Na položaju predsednika bo odpravil zdravstveno reformo predsednika Baracka Obame, zaščitil pravico do orožja, odpravil zvezne šolske standarde in postal najboljši predsednik za delovna mesta, "kar jih je bog ustvaril". Statistiko o nizki stopnji brezposelnosti okrog petih odstotkov je označil za lažno in menil, da je prava tam do 40-odstotna, sicer na njegovih zborovanjih ne bi bilo tako velikih množic.
New Hampshire glede na število delegatov, ki jih strankarske volitve razdelijo med kandidate ni zelo pomembna država. Republikanci bodo na strankarsko konvencijo v Cleveland poleti poslali le 23 od skupaj 2472 delegatov, demokrati pa v Philadelphio 32 od skupaj 4763. Ti delegati bodo potem potrdili strankarskega kandidata.
Za demokrate 95-odstotno bela država ne kaže podobe celotnega volilnega telesa, ki ima po ZDA velik delež manjšin, kar pa z ničemer ne zmanjšuje zmage Sandersa proti Clintonovi s kar 60 proti 39 odstotkom. Čeprav pa bo Clintonova zaradi tako imenovanih super-delegatov, uglednih strankarskih osebnosti, ki se ne delijo glede na volilni uspeh, iz New Hampshira dobila celo več delegatov kot Sanders.
Sanders je glede na vzporedne ankete premagal Clintonovo v vseh kategorijah volivcev, razen pri najbogatejših in starejših od 65 let. Zanj je glasovala celo večina žensk, kar je izjemen rezultat za "demokratičnega socialista", ki mu lani skoraj nihče razen njegovih uvodnih podpornikov ni pripisoval možnosti za zmago.
Sandersov uspeh potrjuje dejstvo, da so ameriški volivci naveličani statusa quo in si želijo resničnih sprememb. Te je leta 2008 obljubljal Barack Obama, vendar mu jih ni uspelo izpeljati. Kljub dobri gospodarski statistiki ljudje niso zadovoljni, na kar je v zmagoslavnem govoru spomnil Trump, ko je dejal, da na njegovih zborovanjih ne bi bilo tako velikih množic, če bi bila stopnja brezposelnosti resnično le okrog pet odstotkov.
Nezadovoljneže z obstoječim sistemom privabljata tako Sanders, kot tudi Trump. Sanders za nastale razmere krivi vladajoči razred, to je premožne Američane, Wall Street in politike, ki so v službi denarja. Trump pa privablja volivce, ki verjamejo, da so za nastale razmere krivi tujci in omahljivi levičarji, kot je Obama.
Sanders verjame, da se je Amerika pomaknila dovolj v levo, da lahko računa na volilni uspeh, Trump pa nima posebne ideologije razen tega, da želi zmagati in potem "narediti Ameriko spet veliko". Ker kandidira med republikanci, je prevzel strankarsko ideologijo, kot je podpora orožju, nasprotovanje splavu in nezakonitim priseljencem, obenem pa kot najbogatejši kandidat v zgodovini kritizira vpliv denarja v politiki.
Strankarski vodstvi sta še vedno prepričani, da Sanders in Trump nista prava pot do zmage na splošnih volitvah. Vodstvo demokratov je na strani Hillary Clinton, ki upa, da bo v Nevadi in Južni Karolini, ki sta naslednji na vrsti, upravičila vlogo favorita pri bolj raznolikih volivcih kot v New Hampshiru.
Pri republikancih pa je zanesljivo le to, da Trump vodi na nacionalni ravni in tudi v anketah držav, ki sta naslednji na vrsti in bo verjetno spet dosegel dober rezultat, ker ima prepoznavnost in denar. Na roko mu gre tudi to, da se še ni našel kandidat "establišmenta", to je kandidat, ki bi se na splošnih volitvah proti demokrati lahko kredibilno premaknil v sredino, ki je doslej z odtenki leve ali desne smeri dobivala ameriške volitve.
V Iowi je zmagal teksaški senator Ted Cruz, za katerega strankarski vrh bolj kot celo za Trumpa verjame, da nima nobene možnosti na splošnih volitvah, ker je preveč konservativen. S tretjim mestom v Iowi se je za trenutek kot odrešitelj prikazal 44-letni senator iz Floride Marco Rubio, ki pa ga je z drugim mestom v New Hampshiru trenutno v tej vlogi zamenjal guverner Ohia John Kasich, sicer najbolj zmeren oziroma sredinski kandidat republikancev.
Vendar pa Kasicheva kampanja nima niti dovolj denarja niti organizacije, za podoben uspeh v Južni Karolini in Nevadi. Trump je v New Hampshiru osvojil okrog 35 odstotkov glasov, Kasich na drugem mestu pa okrog 16 odstotkov. Po 90 odstotkih preštetih glasov je bil tretji Cruz z 12 odstotki, ki v Južni Karolini velja za najbližjega zasledovalca Trumpu, ki tam že plačuje za ostre napadalne oglase proti Teksašanu.
Četrto mesto se je obetalo nekdanjemu guvernerju Floride Jebu Bushu z 11 odstotki in peto mesto Rubiu z desetimi odstotki. Vsi ti kandidati bodo nadaljevali tekmo, ker se ta seli na jug. O nadaljevanju kampanje bo moral resno razmisliti guverner New Jerseyja Chris Christie, ki je v New Hampshiru končal šele na šestem mestu z okrog osmimi odstotki glasov. Skupaj z njim lahko o slovesu razmišlja tudi Carly Fiorina, ki je dobila okrog štiri odstotke glasov.
Od kampanje pa se kljub zadnjemu mestu z okrog le dvema odstotkoma glasov morda še ne bo poslovil temnopolti zdravnik Ben Carson, ki na jugu prav tako računa na več podpore, kot na severovzhodu. Republikanci imajo v soboto novo televizijsko soočenje na katerega je Carson uvrščen, Christie in Fiorina pa verjetno ne bosta uspela priti na oder, ker imata preslabe rezultate doslej in prenizko podporo v anketah.
Čeprav se analize in razprave v ZDA najbolj osredotočajo okrog tega kateremu kandidatu establišmenta bo uspelo priti na površje, pa ne gre zanemariti, da je bila Trumpova zmaga resnično popolna. S konkurenco je pometel v prav vseh kategorijah volivcev - starih in mladih, bogatih in revnih, izobraženih in manj izobraženih, moških in ženska in tako naprej.
Po New Hampshiru je jasno le to, da o morebitnih zmagovalcih tekem obeh strank ni znanega nič več kot prej, prav tako pa to ne bo znano niti po Nevadi in Južni Karolini. Verjetno niti ne po tako imenovanem super torku, to je 1. marcu, ko bo na vrsti 12 zveznih držav in ozemlje Ameriške Samoe. Demokratom se trenutno obeta ponovitev leta 2008, ko se je tekma med Obamo in Clintonovo vlekla skoraj do konvencije.
Republikanci pa se soočajo z nečim povsem novim. Od 80. let prejšnjega stoletja dalje so bili kasnejši zmagovalci po izboru establišmenta znani že uvodoma. Ob njih je bilo nekaj kandidatov, ki so služili kot okras ali zanimivost. Tokrat pa jim je "zanimivost" ugrabila volivce, establišment pa še vedno ni našel kandidata, okrog katerega bi se združil in ga podprl.