Clintonova je s štirimi zmagami v šestih sinočnjih tekmah, po štetju tiskovne agencije AP doslej s strankarskimi volitvami in zborovanji zbrala skupaj 2184 delegatov za konvencijo konec julija v Philadelphii. K temu je potrebno prišteti še 571 tako imenovanih super delegatov, to je strankarskih veljakov, ki se odločajo po svojem okusu in Clintonova ima skupaj 2719 delegatov.
Za zmago in osvojitev nominacije jih je bilo potrebno 2383, kar je glede na izračun AP Clintonova dosegla v ponedeljek zvečer. Agencija AP je takrat izvajala še zadnje ankete med super-delegati in prišla do številke, ki jo je na jezo Sandersa in njegovih podpornikov objavila na predvečer zadnjega velikega svežnja strankarskih volitev, med drugim v Kaliforniji.
Sanders je trdil, da bo z zmago v Kaliforniji, kjer bo dobil zajeten kos delegatske pogače, vztrajal v tekmi vse do Philadelphie, pa naj se matematika in mediji postavijo na glavo. Demokrati sicer menijo, da se bo unesel, če ne prej pa v četrtek, ko se bo v Beli hiši sestal s predsednikom Barackom Obamo, ali pa po 14. juniju, ko bodo svoje glasove oddali še demokratski volivci prestolnice Washington.
S prepričljivim porazom v Kaliforniji je Sanders izgubil še zadnji argument za vztrajanje v tekmi, razen tega, da bo s tem poskušal na konvenciji izsiliti kar se da levo strankarsko platformo, ki bo vsebovala njegov program boja proti neenakostim, razlikam v dohodkih, boja za brezplačno šolstvo in zdravstvo. Demokrati bodo njegove ideje lahko upoštevali le deloma, saj so volivci jasno pokazali, da želijo manj radikalno pot.
Clintonova in Obama sta si leta 2008 na strankarskih volitvah razdelila po 17,5 milijona glasov volivcev. Obama jih je dobil nekaj tisoč več, za zmago pa je bilo odločilno to, da je z volitvami osvojil 120 delegatov več od nje, kar je na njegovo stran postavilo tudi okoli 200 super-delegatov več.
Clintonova je letos dobila podporo skoraj 16 milijonov volivcev, torej manj kot leta 2008, Sanders pa podporo 12 milijonov. Clintonova se je naučila iz napak leta 2008 in se je zgodaj podala v lov na delegate ter imela še pred začetkom tekme v žepu več sto super-delegatov. Letošnjo tekmo je končala s prednostjo 380 delegatov osvojenih z volitvami in zborovanji.
Sandersovi podporniki grozijo novinarjem ameriške tiskovne agencije AP in bodo še nekaj časa kuhali jezo nad sistemom, ki pa ga Sanders podobno kot Clintonova leta 2008, ni znal izkoristiti v svoj prid. Ko je lani razglasil svojo kampanjo, je to storil pred peščico novinarjev pred kongresno palačo v Washingtonu in godrnjavo napovedal boj za socialne pravice. Clintonova je medtem že imela trdno organizacijo v vsaki zvezni državi in ozemlju.
Sanders se je prepozno zavedel, da bi lahko letos zmagal. Podobno se je dogajalo s Trumpom, ki pa je imel na voljo drugačno volilno telo. Demokrati bodo sedaj skušali Sandersa in njegove podpornike nežno prizemljiti ter z njimi skupaj nastopiti proti Trumpu. Sanders je v torek sicer napovedoval nadaljevanje revolucije, obenem pa je ostro napadal Trumpa in zagotavljal, da ne bo dovolil njegove izvolitve.
Polovico osebja za volitve je dal na čevelj, zdaj pa v domačem Vermontu razmišlja kako naprej. Danes se bo pogovoril z Obamo, voditelji obeh demokratskih volilnih štabov pa se že dogovarjajo za srečanja.
Trump je v torek v New Jerseyju napadel sistem demokratskih volitev, ki naj bi bil prirejen v korist Clintonove in pozval Sandersove volivce k podpori. Med njimi so takšni, ki nasprotujejo mednarodnim trgovinskim sporazumom in bi jih lahko pridobil. Prav tako tudi tiste, ki se bojijo, da jih bo Clintonova znova zapletla v kakšno vojno na tujem. Seveda so tudi takšni, ki Clintonove preprosto ne marajo.