Deltourju in Haletu med drugim očitajo krajo dokumentov in razkritje poslovnih skrivnosti, najvišja kazen, ki bi ju lahko doletela, pa je deset let zapora. Tožilstvo je na koncu predlagalo precej nižjo kazen.
"Tukaj smo, da dosežemo pravico. Treba jim je soditi za to, kar so storili. To sojenje mora potekati. Je neprijetno, vendar moja naloga je zaščititi družbo pred vsemi kršitvami zakonodaje," je na sodišču povedal namestnik državnega tožilca David Lentz.
Afera Luxleaks je izbruhnila novembra 2014, ko je omenjena trojica javnosti razkrila, da so bile številne pomembne multinacionalke v skladu s skrivnimi dogovori z luksemburškimi oblastmi deležne velikih davčnih ugodnosti. To je povzročilo velik škandal.
Skrivni dogovori, na račun katerih je 340 podjetij, med njimi Apple, Ikea in Pepsi, privarčevalo več milijard dolarjev, so veljali v času, ko je bil zdajšnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker luksemburški premier. Po razkritju se je znašel pod velikim pritiskom.
Sojenje je v luči afere Panamski dokumenti, ki je izbruhnila pred kratkim, deležno velike pozornosti. Ko se je proces začel, se je pred sodiščem zbralo več sto podpornikov obtožene trojice in zahtevalo zaščito žvižgačev.