Počasi in zanesljivo se odpirajo tudi arhivi v Beogradu. Tega se bojijo nekdanji partijci, saj prihajajo na dan vedno novi zločini. Enega od dokumentov je našel Nemanja Dević, govori pa o revolucionarnem terorju in zločinih komunističnmih oblasti po letu 1944, poroča srbski Blic.
Takole je zapisano o likvidacijah ideoloških nasprotnikov v komunikaciji med komunisti:
„Iz priloženega spiska Ozne je razvidno, koliko smo jih likvidirali. Še več bi jih morali. Pri likvidacijah, ki bi morale biti tajne, smo delali napake, toda zdaj jih še boljše organiziramo. (…) Likvidacije izvaja bataljon. Pri likvidacijah preizkušamo ljudi, ker je to eden najboljših načinov, ki je na razpolago. Njihova odločnost, revolucionarnost, brezkompromisnost, bes do sovražnika; to se tu najbolj pokaže. Kdor ne zmore ubiti sovražnika, ta je težko oziroma sploh ne more biti komunist.“
Dević je za Blic dejal, da so ti dokumenti najboljši odgovor tistim, ki preiskovalcem komunističnih zločinov očitajo revizionizem. Omenjeno pismo je eno od vrste dokumentov, ki kažejo, da je komunistična partija zahtevala, da se likvidacije izvajajo brezpogojno. V bistvu nisi mogel biti član partije, če nisi bil pripravljen za partijo ubijati, ne da bi kaj vprašal, je še dejal Dević.