Neodvisnost literature od politike je ključnega pomena za civilizacijo in jo je treba braniti pred napadi tistih, ki imajo maščevalne nagibe oziroma zagovarjajo cenzuro, je pojasnil Riad.
Tedanji iranski verski in politični voditelj Ruholah Musavi Homeini je leta 1989 nad Rushdieja priklical fatvo in ga s tem obsodil na smrt. Ob obsodbi se Kraljeva švedska akademija do tega ni želela opredeliti. V akademiji so pojasnili, da želijo ohraniti neodvisno pozicijo.
Trije člani akademije - Kerstin Ekman, Werner Aspenstrom in Lars Gyllensten - so bili do institucije, da o zadevi molči, kritični in so se odločili, da kot člani akademije ne bodo več aktivni.
V skorajda 30 letih je prišlo v sestavu članov akademije do sprememb, do odločitve, da bo Kraljeva švedska akademija vendarle obsodila fatvo nad Rushdiejem, pa je prišlo po tem, ko se je razpisana nagrada za umor Rushdieja nedavno zvišala na 3,5 milijona evrov.
Rushdie je leta 2012 v svojih spominih zapisal, da je bila fatva zanj "prva nota temačne skladbe". Po 27 letih od razglasitve fatve se pisatelj nanjo več pretirano ne ozira. Zaveda pa se, da ni povsem varen.
S svojimi deli se Rushdie redno pojavlja na skoraj vseh seznamih finalistov za najuglednejše svetovne literarne nagrade. Za roman Otroci polnoči je leta 1981 prejel nagrado booker.
V slovenščino je prevedenih več njegovih del. Poleg Satanskih stihov še romani Otroci polnoči, Tla po njenimi nogami, Klovn Šalimar in Mavrov poslednji vzdih, delo Luka in ogenj življenja ter zbirki kratke proze Vzhod, zahod ter Harun in morje zgodb.