Zaradi tega je Kijev iz Beograda v torek na posvete pozval svojega veleposlanika, Beograd pa je dan kasneje odgovoril z enakim ukrepom.
Iz Kijeva so v torek sporočili, da je ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin ukrajinskega veleposlanika v Beogradu Oleksandra Aleksandroviča pozval na posvete in da sta govorila o "sodelovanju srbskih plačancev v bojih na strani ruskih terorističnih enot" na vzhodu Ukrajine.
V pogovoru sta se osredotočila tudi na "obveznosti Srbije v okviru mednarodnih protiterorističnih pravnih instrumentov, v katerih sodeluje". Izrazili so tudi resno zaskrbljenost zaradi "nezakonitih stikov predstavnikov Srbije z okupiranim Krimom", so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili z ukrajinskega zunanjega ministrstva.
Izrazili so upanje, da se bo Srbija polno zavezala načelu spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine v njenih mednarodno priznanih mejah.
Srbski zunanji minister Ivica Dačić je v odgovor dan kasneje na posvete pozval srbskega veleposlanika v Kijevu Radeta Bulatovića. Pri tem je izpostavil, da Srbija spoštuje ozemeljsko integriteto Ukrajine, kar je dokazala tudi v času predsedovanja Ovseju.
Srbija je tudi ukrepala proti srbskim državljanom, ki so se borili na tujih bojiščih, tudi v Ukrajini, s tem pa pokazala privrženost spoštovanju svojih mednarodnopravnih obvez, je poudaril po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.
Ob tem je Dačić dejal, da je znano, da so ukrajinski plačanci med vojno na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja sodelovali "v zločinih, ki so jih storile hrvaške sile nad srbskim prebivalstvom, ki jih Ukrajina za razliko od Srbije nikoli ni obsodila".
V Beogradu so še poudaril, da Srbija ostaja zavezana gradnji dobrih odnosov z Ukrajino in da ne bo dovolila, da bi bila postranska žrtev mednarodnih odnosov, ki nimajo zveze s Srbijo.
Srbija je tradicionalna zaveznica Rusije in čeprav si prizadeva za članstvo v EU se ni pridružila njenim sankcijam proti Rusiji zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim in siceršnjega ravnanja Moskve v ukrajinskih krizi.
Dačić je včeraj sporočil, da se bo ukrajinski veleposlanik v Beograd vrnil v nedeljo, po tem pa bodo obravnavali vprašanje vrnitve srbskega veleposlanika v Kijev, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Zavrnil je obtožbe Kijeva ter izrazil upanje, da "bo vsakdo pazil na svoje besede". "Srbija se ni prestrašila veliko bolj resnih groženj in obtožb, kot bi jih lahko izrekel ukrajinski veleposlanik," je dodal.
Od začetka konflikta na vzhodu Ukrajine leta 2014, ki je zahteval več kot 10.000 življenj, se je po podatkih vira ukrajinskega obrambnega ministrstva tam borilo manj kot 300 Srbov, po podatkih drugega ukrajinskega vira pa več kot 300 samo v tamkajšnji samooklicani republiki Lugansk, navaja AFP.
AFP še spominja, da je Srbija leta 2014 sprejela dopolnila kazenskega zakonika, s katerimi je uvedla zaporne kazni za Srbe, ki se borijo v spopadih v tujini. Več deset ljudi z območij z večinsko muslimanskim prebivalstvom pa se je v zadnjih letih pridružilo tudi džihadistom v Siriji in Iraku.