"Nemčija preučuje nadaljevanje in morebitno okrepitev svojih obveznosti (...), ki bi pripomogle k izboljšanju varnosti vseh držav članic Nata, predvsem tistih na vzhodu," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala Merklova.
Nemčija ta proces, za katerega se je Nato odločil jeseni 2014, jemlje zelo resno. "Sama osebno vedno poudarjam, da je za nas zelo pomembno, da so namestitve vojakov v skladu z ustanovnim aktom Nato-Rusija," je izpostavila nemška kanclerka. Dogovor med Natom in Rusijo iz leta 1997 namreč določa, da se morajo države izogibati stalnim namestitvam vojakov v Vzhodni Evropi.
Po poročanju nemških medijev bi lahko nemška vojska v Litvo poslala med 150 in 250 vojakov, ki bi prevzeli vodenje Natovih sil ob meji z Rusijo. Nemške sile so sicer že sodelovale pri urjenju Natovih vojakov v baltskih državah.
Litovski obrambni minister Juozas Olekas je medtem sporočil, da bo po besedah njegove nemške kolegice Ursule von der Leyen "Nemčija prevzela vodenje Natovega bataljona v njegovi državi". Odločitev Nemčije je pozdravil in jo označil za "pomemben korak na poti solidarnosti, ki krepi našo skupno varnost".
Odločitev, da Nato okrepi prisotnost na Vzhodu so sprejeli leta 2014, podrobnosti pa naj bi dorekli na vrhu zavezništva julija na Poljskem.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer včeraj za švedski časnik Dagens Nyheter napovedal, da bo Rusija odgovorila na načrtovano oboroževanje vzhodnih članic zveze Nato. "Vedno znova smo povedali, da bomo posegli po potrebnih ukrepih, če se bo vojaška infrastruktura približala ruski meji," je dejal Lavrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.