Minula 70. GS ZN pod vodstvom Danca Mogensa Lykketofta se je začela s poudarkom na trajnostnem razvoju in to se bo nadaljevalo tudi v času 71. GS ZN pod vodstvom Petra Thomsona s Fidžija, ki je bil na položaj izvoljen 13. junija.
Izvolitev Thomsona pomeni, da bodo podnebne spremembe še vedno pri vrhu agende 193-članske Generalne skupščine ZN, ki ima za svoj mandat za zdaj predvidenih 170 točk dnevnega reda.
Thomson je po izvolitvi spomnil, da je prvi predsednik GS ZN iz ene od majhnih tihomorskih držav, tem pa zaradi segrevanja ozračja in višanja gladine oceanov grozi potop. V sredo bo potekal poseben dogodek namenjen pospešitvi ratifikacij pariškega podnebnega sporazuma, ki je bil sprejet lani septembra.
Poleg nadaljnjega uresničevanja zavez iz razvojne agende do konca leta 2030 v smeri doseganja 17 ciljev in podnebnih sprememb, se bodo nadaljevale razprave o tekočih perečih vprašanjih, na čelu z begunsko krizo, čemur je namenjen tudi vrh dan pred uradnim začetkom splošne razprave.
Ameriški predsednik Barack Obama bo v New Yorku v torek gostil svoj vrh o beguncih, na katerega so povabljene le države, ki so pripravljene sprejeti več beguncev in tudi nameniti več denarja.
ZN so bili ustanovljeni, da preprečijo konflikte, podobne drugi svetovni vojni na ruševinah katere so nastali. Varnostni svet ZN danes na žalost ni sposoben izpolniti svoje vloge pri številnih kriznih žariščih na čelu s Sirijo, prav tako pa ni sposoben umiriti Severne Koreje, ki nadaljuje z jedrskimi eksplozijami.
Interesi držav članic so še vedno na prvem mestu, kljub poudarjanju multilateralizma med drugim s strani držav EU. za katere je to ena od prioritet svetovne politike. Eden opaznejših dosežkov Lykkettoftovega mandata je preglednejši in javen postopek izbire generalnega sekretarja ZN.
Banu Ki Moonu konec leta poteče drugi mandat. Med kandidati za njegov položaj je prvič doslej tudi Slovenec Danilo Türk. Kandidate izbira VS ZN in jih predlaga v potrditev GS ZN.
Proces izbire naj bi se končal oktobra. VS ZN bo 26. septembra opravil še peti neformalni krog glasovanj, v začetku oktobra pa s posebnimi barvnimi glasovnicami, na podlagi česar se bo videlo, kakšna je volja petih stalnih članic s pravico do veta, kar bo krog kandidatov zožilo. Trenutno je kandidatov devet, Türk pa je v zlati sredini.
Za ameriškega predsednika Obamo je to zadnja udeležba na splošni razpravi GS ZN, saj ga bo prihodnje leto na položaju nasledila, ali demokratka Hillary Clinton ali republikanec Donald Trump. Slednji pri večini od 193 članic ZN vzbuja precejšnjo zaskrbljenost.
Obama ima ob robu GS ZN predvidena dvostranska srečanja le s premierjem Iraka Haiderjem al Abadijem ter predsednikoma Nigerije Muhamadujem Buharijem in Kolumbije Juanom Manuelom Santosom. Zanesljivo se bo pohvalil s pariškim podnebnim sporazumom, ki ga brez njega ne bi bilo, in iranskim jedrskim sporazumom. Ameriški predsednik bo tudi gostil sprejem za udeležence zasedanja.
Nekdanja državna sekretarka Clintonova je že napovedala prihod v New York in naznanila, da se bo srečala z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem, kar povzroča kritike človekoljubnih organizacij, ter ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom. Ta sestanek je sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da se trenutna ameriška politika pritiskov s sankcijami zaradi ukrajinske krize ne bo spreminjala.
Putina, ki bi bil lahko glede na Trumpove izjave med redkimi voditelji, ki si želijo zmage republikanca, letos v New York ne bo. Trump še ni sporočil, ali se bo udeležil razprave. ZN je sicer med kampanjo neusmiljeno kritiziral, iz organizacije pa so nanj prišle kritike zaradi njegovih ksenofobičnih izjav in obljub, da bo Amerika v primeru njegove izvolitve svet pustila na cedilu ter skrbela le še zase.