Premierji držav višegrajske četverice se bodo v ponedeljek sešli na izrednem vrhu v Pragi, posvečenem migracijam. Uradno naj bi na srečanju oblikovali skupno stališče glede reševanja begunske krize pred vrhom EU v Bruslju prihodnji teden, a po informacijah Spiegla bodo dejansko zapečatili dogovor o tem, kako bodo Makedoniji pomagali zapreti njeno mejo z Grčijo.
"Cilj: štiri vzhodnoevropske države članice EU načrtujejo zaporo t. i. balkanske poti za begunce," piše Spiegel in navaja slovaškega zunanjega ministra Miroslava Lajčaka: "Dokler ni skupne evropske strategije, je legitimno, da države na balkanski poti ščitijo svoje meje (...) Mi jim pri tem pomagamo."
Višegrajske države se tako eksplicitno postavljajo proti načrtu kanclerke Merklove, ki želi begunsko krizo rešiti s pomočjo Turčije. Kot je dejal Lajčak, ne želijo konfrontacije s kanclerko, a preprosto napačno bi se bilo zanašati na Turčijo, da rešuje probleme Evrope.
Poleg tega se Vzhodna Evropa ne strinja z načrtom Merklove, da bi države EU v zameno za pomoč Turčije pri zajezitvi begunskega vala sprejele določeno število beguncev, ki sedaj živijo v Turčiji.
Nemška tiskovna agencija dpa ob povzemanju Spiegla sicer spomni, da se Slovenija, Hrvaška in Avstrija, ki se nahajajo na t. i. balkanski poti, prav tako zavzemajo za občutno krepitev nadzora na grško-makedonski meji, potem ko dogovarjanje EU s Turčijo, pritisk na Grčijo, naj naredi več, in ukrepi v Egejskem morju niso prinesli želenih rezultatov.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je v petek ob obisku v Skopju opozoril, da bo zgornja meja, ki jo je za sprejem beguncev za letos določila avstrijska vlada in znaša 37.500 oseb, kmalu dosežena. Obenem je makedonske sogovornike pozval, naj ustrezno ukrepajo in se pripravijo na zaprtje svoje meje z Grčijo.
Avstrija je Makedoniji pri tem pripravljena pomagati, med drugim s svojimi policisti in opremo, "morda celo z vojaki", je še zatrdil Kurz, medtem ko sta Slovenija in Hrvaška nekaj svojih policistov na makedonsko mejo poslali že pred časom.
Slovenski premier Miro Cerar je tudi podal konkreten predlog o okrepljenem nadzoru na makedonsko-grški meji, ki bo tema pogovorov voditeljev na vrhu EU čez nekaj dni.
Pred vrhom bodo v sredo zvečer v Bruslju o tem predlogu ločeno govorili predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claud Juncker ter Cerar, hrvaški premier Tihomir Orešković, srbski predsednik Tomislav Nikolić in makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Vse sodelujoče države so Cerarjevo pobudo sicer že podprle.