Na povišane vrednosti rutenija-106 tudi v Evropi sta pred časom opozorila francoski inštitut in slovenska uprava za jedrsko varnost.
"Vzorci radioaktivnih aerosolov z nadzornih postaj v Argjašu in Novogornem so vsebovali radioaktivni izotop rutenija-106 med 25. septembrom in 1. oktobrom," je v ponedeljek sporočila agencija Rosgidromet.
Najvišjo koncentracijo so zabeležili na postaji v Argjašu, vasi v regiji Čeljabinsk na jugu Urala, kjer je bila koncentracija 986-krat večja od naravne. Vira onesnaženja ruska agencija ne navaja, je pa Argjaš okoli 30 kilometrov oddaljen od nuklearke Majak, ki je bila leta 1957 prizorišče ene od najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Danes v tem objektu predelujejo uporabljeno jedrsko gorivo.
Francoski Inštitut za jedrsko varnost IRSN je 9. novembra sporočil, da je izmeril povišano vrednost radioaktivnega rutenija-106, radioaktivni oblak pa naj bi se nad Evropo razširil z južnega Urala. Po navedbah inštituta se je v zadnjem tednu septembra verjetno zgodila jedrska nesreča, izmerjeni rezultati evropskih postaj, ki so jih posredovali inštitutu od 3. oktobra, pa so potrdili prisotnost rutenija-106 v ozračju nad večino evropskih držav.
Zelo nizke ravni radioaktivnega rutenija-106 je v zraku v začetku oktobra zaznala tudi slovenska uprava za jedrsko varnost. Novembra je sporočila, da v Sloveniji onesnaženost ni več prisotna. Bila je sicer tako nizka, da ni imela posledic za zdravje ljudi in okolje. Točne lokacije izpusta po navedbah uprave za jedrsko varnost ni bilo mogoče določiti.
Rutenij-106 po navedbah uprave za jedrsko varnost običajno ni prisoten v zraku, zato je onesnaženje lahko povezano le z nenadzorovanim sproščanjem. Odsotnost kateregakoli drugega umetnega radionuklida izključuje možnost nesreče v jedrskem reaktorju, saj bi v tem primeru zaznali veliko več različnih radioaktivnih elementov.
Rutenij-106 je radionuklid umetnega izvora, uporablja pa se v medicini za zdravljenje tumorjev na očeh.