Oglasil se je tudi bivši slovenski predsednik Milan Kučan, ki je v pismu pozval k opustitvi uporabe sile in grožnje z vojaškim posredovanjem.
"Težko je v današnji Evropi sprejeti nasilje in celo grožnjo z orožjem, s katerima se skuša preprečiti Kataloncem, da uveljavijo naravno pravico naroda do samoodločbe," je zapisal Kučan.
Kot je poudaril, mu izkušnja, ki jo ima kot nekdanji predsednik predsedstva Slovenije, ko se je ta v okviru Jugoslavije odločala za samostojnost, nalaga dolžnost, da pozove k opustitvi uporabe sile in grožnje z vojaškim posredovanjem. Nasilje po njegovem mnenju ne vodi do razumnih odločitev.
"Tudi v zaostritvah med Madridom in Barcelono je edina pot le dialog o temeljnih vprašanjih, ki katalonske oblasti silijo na pot v samostojnost Katalonije in uveljavljanja pravice do samoodločbe. Tega dialoga očitno doslej ni bilo," je poudaril bivši predsednik.
Slovenci smo svojo pravico do samoodločbe uveljavili pred četrt stoletja in je ne moremo zanikati drugim, če jo želijo uveljaviti po demokratični in mirni poti, je zapisal Kučan.
Kot je še poudaril, oblasti v Madridu in Barceloni čakajo zahtevni pogovori o sobivanju, ne glede na referendum. Zato upa, da bosta prevladala razum in govorica argumentov pred govorico moči in nasilja. "To mora biti tudi v interesu Evrope, njenega miru in stabilnosti," je sklenil.
Zaskrbljenost nad razmerami v Kataloniji je izrazil tudi evropski poslanec Ivo Vajgl. Španske oblasti so po njegovih besedah padle na izpitu demokratičnega obnašanja. "Pravici narodov do samoodločbe ni mogoče oporekati ali jo zatreti. Edini način soočanja s temi resnimi političnimi problemi je način demokratičnega dialoga," je zapisal na Facebooku.
Evropski poslanec Igor Šoltes pa je na včerajšnjem pogovoru z novinarji v Ljubljani spomnil, da je razlika med Katalonijo in Slovenijo, ki je imela v ustavi zapisano pravico do samoodločbe. Referendum kot demokratično sredstvo pa je samo izraz preverjanja volje naroda, ki samo po sebi nima pravnih posledic. "Zdi se mi, da je šla tu španska oblast predaleč, da na ta način prepreči preverjanje volje ljudstva," je dejal Šoltes. Konflikt po njegovem ni v tem, ali bo Katalonija ostala v Španiji ali ne, temveč ali referendum bo ali ga ne bo.
Poslanec je ob tem spomnil na javnomnenjske raziskave, ki so še pred dvema tednoma kazale na možnost zelo tesnega rezultata oz. da bi tesna večina Kataloncev celo glasovala proti neodvisnosti.
S pozivom španskim oblastem, naj ustavijo represijo v Kataloniji, so se oglasili tudi številni drugi poslanci Evropskega parlamenta, poslanci parlamentov različnih evropskih držav, politične stranke in predstavniki lokalnih oblasti in mest.
Tako je 51 evropskih poslancev, med njimi iz Slovenije Vajgl in Šoltes, pred tednom dni naslovilo pismo na španskega premierja Mariana Rajoya, v katerem opozarjajo, da so razmere v Kataloniji dosegle kritično točko. Kot poudarjajo, represivni ukrepi in grožnje španskih oblasti katalonskim predstavnikom niso le kršitev temeljnih človekovih pravic ampak napačen pristop k reševanju političnega vprašanja.
Še posebej so bili kritični do aretacij predstavnikov katalonskih oblasti in racij na katalonskih ministrstvih, kar je v nasprotju z evropskimi pogodbami in evropsko listino o temeljnih pravicah. Špansko vlado so tudi pozvali, naj nemudoma preneha z represivnimi dejanji, preneha kršiti človekove pravice ter začne političen dialog s katalonskimi oblastmi.
Šoltes je povedal, da je tudi poslal pismo podpore katalonskemu zunanjemu ministru Raülu Romevi i Ruedi.
Po mnenju Šoltesa je naloga Evropskega parlamenta, da opozori na kršitve človekovih pravic v Kataloniji, tako kot opozarja na kršitve drugod po svetu in v EU.
Katalonski referendum bo spremljalo tudi več deset mednarodnih opazovalcev. Gre za člane sedanjih in nekdanjih vlad, parlamentov in Evropskega parlamenta, njihovih imen pa v Barceloni iz previdnosti za zdaj niso objavili. Skupino mednarodnih opazovalcev vodi tudi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, kar je sprva poročal Večer, nato pa potrdil tudi sam Rupel.
Kot je iz Barcelone dejal za POP TV, imamo Slovenci podobno izkušnjo kot Katalonci. "Če kdo zasluži samostojnost in samoodločbo, so to Katalonci. So najbolj razviti del Španije, nikogar ne ogrožajo, so narod, star stoletja," je dejal. Katalonske oblasti pa poziva, naj ne hitijo z razglasitvijo neodvisnosti v 48 urah, temveč referendum izkoristijo kot osnovo za trda pogajanja z Madridom.
Že na nezavezujočem referendumu v Kataloniji pred tremi leti je bil med opazovalci tudi tedanji in sedanji slovenski poslanec Peter Vilfan.