Tako kot na prejšnjem soočenju v New Hampshiru newyorški milijarder v dvorani ni imel veliko svojih zaveznikov, saj sta največ aplavzov dobila Bush in floridski rojak, senator Marco Rubio, Trump pa se je večinoma soočal z glasnimi izrazi neodobravanja. Še posebej takrat, ko je kritiziral nekdanjega predsednika ZDA Georga Busha mlajšega, ki ga je obtožil laganja Američanom pred vojno v Iraku.
Trump je Busha mlajšega obtožil, da je z invazijo na Irak leta 2003 zakuhal sedanje težave na Bližnjem vzhodu. Bolečo rano pa je najbolj odprl, ko je na trditve, da je Bush zavaroval Ameriko odgovarjal, da je 11. septembra 2001 ni zavaroval. Za republikansko občinstvo v dvorani, ki za težave na Bližnjem vzhodu krivi nekdanjega predsednika Billa Clintona in sedanjega predsednika Baracka Obamo, je bila to naravnost izdaja.
Jeb Bush jih je na dosedanjih soočenjih od Trumpa redno dobival po glavi, tokrat pa je vračal z enako mero in z obrestmi. Analitiki že ugibajo, ali morda ne gre za vpliv brata Georgea, ki je prišel v konservativno Južno Karolino, kjer je politična dinastija Bushev popularna, pomagat s prisotnostjo in nasveti.
Nekdanji guverner Floride je najprej udaril po Trumpovem stališču o potrebi po sodelovanju z Rusijo v boju proti Islamski državi in potem naprej. "Ko je Trump delal resničnostno oddajo na televiziji, je moj brat varoval Ameriko," je dejal Bush. "Svetovni trgovinski center je padel v času vladavine tvojega brata," je odvrnil Trump, ki je svojega najbližjega zasledovalca v anketah teksaškega senatorja Teda Cruza označil za lažnivca in zoprnega človeka. Ta pa mu je priporočil, naj utihne, ko govorijo odrasli.
Busha je Trump zbodel s priporočilom, da bi bilo bolje, če za predsednico kandidira njegova mama Barbara, nekdanji guverner pa je večkrat povedal, da je sit napadov na njegovo družino. Spopadla sta se tudi Cruz in Rubio, kot vedno okrog priseljenske politike. Oba sta potomca priseljencev s Kube in oba tekmujeta, kdo bo bolj oster do nezakonitih priseljencev.
Drugouvrščeni iz New Hampshira guverner Ohia John Kasich ni imel veliko podpornikov v dvorani, vendar pa se je uspešno zoperstavil vsem poskusom, da ga kot najbolj zmernega in umirjenega povežejo z demokrati. Ob grmenju Trumpa in Busha se je smejal in vsem kandidatom priporočil, naj končajo napade, ker bodo na ta način omogočili demokratke izvolitev Hillary Clinton za predsednico ZDA. Podporo nekaterih demokratskih volivcev, ki jo dobiva, pa je označil kot recept za zmago na splošnih volitvah.
Republikanska stranka je doslej izbirala kandidate prav na osnovi tega argumenta, letos pa je zaradi Trumpa vse postavljeno na glavo. Njegov najbližji zasledovalec je namreč politik, ki je tudi po mnenju vodstva stranke preveč konservativen in neprijeten za zmago na volitvah. Republikanci imajo naslednje strankarske volitve 20. februarja v Južni Karolini, ki je znana po umazanih kampanjah in za strankarsko vodstvo je to morda zadnja priložnost, da ustavi zmagoslavni pohod Trumpa.
V vlogo mirovnega posrednika se je skušal postaviti tudi temnopolti zdravnik Ben Carson, ki še vztraja v kampanji. Poudarjal je pomen presoje kot najpomembnejše lastnosti predsednika, o njegovih možnostih za zmago pa morda najbolj govori to, da se je hvaležno razveselil vsakega vprašanja voditeljev. Zadnje čase namreč ne pride pogosto do besede.
Vseh šest kandidatov, ki so še ostali v tekmi za republikansko nominacijo, je v uvodnih minutah prikazalo povsem drugačno podobo kot kasneje. Ameriko je nekaj ur pred soočenjem presenetila novica o smrti konservativnega vrhovnega sodnika Antonina Scalie.
Skoraj vsi so se strinjali z voditeljem senatne večine Mitchem McConnellom, ki je sporočil, da predsednik ZDA Barack Obama ne sme imenovati naslednika. Obama je nasvet gladko zanemaril in v izrazu sožalja družini pokojnega sodnika zagotovil, da bo naslednika imenoval.
Edino Bush je ostal načelen in je povedal, da ima predsednik ZDA pravico imenovati vrhovnega sodnika tudi v zadnjem letu svojega mandata. Tudi Bush pa meni, da Obamov kandidat ne bo imel nobene možnosti za potrditev.
Obama je demokrat in mora imenovati liberalnega sodnika, torej na primer takega, ki bo branil pravico do splava. Republikanci, ki so ostali brez enega največjih konservativnih pravnikov v zgodovini na sodišču, ki potrjuje ali razveljavlja zakone, pa se ne bodo sprijaznili z nobenim, ki ne bo nadaljeval pokojnikove dediščine.
Glede na trenutno ozračje v ameriški politiki ni povsem zanesljivo, ali bodo to dovolili tudi morebitnemu demokratskemu nasledniku ali naslednici Obame. Scalia je bil leta 1986 potrjen v senatu brez glasu proti ne glede na to, da so se demokrati dobro zavedali njegove pravne filozofije.
Vendar pa so bili to drugačni časi, ko sodelovanje med strankama v Washingtonu ni bilo neobičajno, čeprav je v Beli hiši prebival Ronald Reagan, predsednik na katerega se sklicujejo vsi sedanji republikanski predsedniški kandidati.