V oddaji, v kateri je odgovarjal na vprašanja treh novinarjev in štirih predstavnikov javnosti, je Hollande vztrajal, da bo kljub močnemu nasprotovanju nadaljeval z reformo trga dela. "Sprejel sem politike, ki prinašajo in bodo prinašale rezultate," je dejal ter pozval, naj mu sodijo na podlagi brezposelnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Stopnja brezposelnost v Franciji znaša okoli deset odstotkov in narašča, medtem ko v drugih velikih evropskih gospodarstvih pada.
Hollande je zavrnil pozive k umiku reform, a zagotovil, da bodo v parlamentu predlog zakona o reformi trga dela "popravili".
Hollandova priljubljenost je med najnižjimi v času po drugi svetovni vojni, a je vztrajal, da je prišlo do napredka. "Bolje je - več je rasti, manj dolga in manj davkov. Konkurenčnost je narasla," je dejal ter poudaril, da je to dosegel v zadnjih štirih letih in da si bo za to prizadeval do konca.
Glede zunanje politike je menil, da je Francija odigrala "zgledno" vlogo v prizadevanjih za končanje vojne v Siriji.
Protestniki, ki nasprotujejo reformi trga dela, so se medtem v četrtek zvečer spopadli s policisti v Parizu in več drugih mestih. V prestolnici se je zbralo 1700 ljudi, v spopadih je bilo ranjenih sedem policistov in štirje protestniki. Šest ljudi so prijeli, potem ko so nekateri protestniki metali stole in steklenice v policiste.
Ko se je zaključeval televizijski intervju s Hollandom je skupina okoli 300 protestnikov dejala, da se bodo odpravili proti predsedniški palači, a jim je to preprečila policija.
Protest je bil zadnji v vrsti protestov proti reformam, s katerimi vlada obljublja zmanjšanje brezposelnosti, nasprotniki pa trdijo, da bodo resno poslabšale varnost delovnih mest in da so močno v prid delodajalcem.
Javnomnenjska anketa televizije BFM-TV je pred tem v četrtek pokazala, da ima kar devet od desetih Francozov negativno stališče do dela predsednika. Pokazala je, da ima 87 odstotkov volivcev negativno stališče do njegovega dela. Veliko boljšega mnenja nimajo niti privrženci njegove socialistične stranke, saj z njegovim delom ni zadovoljnih 69 odstotkov vprašanih.
Anketa za časnik Le Parisien pa je pokazala, da 69 odstotkov Francozov do predsednika ne bo spremenilo mnenja, tudi če bi povsem odpravil brezposelnost. Kar tri četrtine vprašanih so menile, da ne bi smel znova kandidirati za predsednika in da bi moral pustiti levici, da najde boljšega kandidata, še poroča AFP.