Demokrati in ameriška levica se pripravljajo na dolg spopad z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Leta 2018 bodo poskušali premagati republikance na kongresnih in senatnih volitvah, čez štiri leta pa upajo imeti kandidata, ki bi lahko premagal Trumpa. V ta namen so se v washingtonskem hotelu Mandarin Oriental sestali na tridnevni konferenci Demokratskega zavezništva, vplivnega in dokaj skrivnostnega kluba bogatih donatorjev demokratske stranke, med katerimi izstopa Soros. Demokratski politiki, bogataši, sindikalisti in vodje volivnih liberalnih organizacij so načrtovali prihajajočo vojno s Trumpom, je poročal ameriški Politico.
Najprej se pripravljajo zagreniti Trupovih prvih 100 dni v Ovalni pisarni, ko naj bi novi predsednik potegnil serijo ambicioznih potez - demokrati te opisujejo kot "grozljiv napad na dosežke predsednika Obame".
Hkrati so morali na novo ovrednotiti dosedanji pristop k nagovarjanju volivcev. Demokrati so pričakovali, da jim bodo glasovi žensk in volivcev manjšin prinesli Belo hišo in morda tudi senat in kongres, a so nato prejšnji teden doživeli popoln poraz. Tudi volivcev niso pritegnile teme kot sta globalno segrevanje in vpliv denarja v politiki. Vsaj slednje jim je s kandidatko Hillary Clinton bolj škodilo, saj so nasprotniki uspešno napadali njeno povezanost z Wall Streetom in dvomljivo sprejemanje donacij s strani njene fundacije.
Soros v zadnjih letih ni bil posebej aktiven v podpori demokratski stranki in oblikovanju demokratske politične agente, v teh predsedniških volitvah pa je doniral 25 milijonov dolarjev za izvolitev Clintonove. Na zasedanju z demokrati je tudi nastopil kot govorec, česar v preteklosti ni prav pogosto počel.
Medtem na ulicah ameriških mest že ves teden od volitev potekajo nasilni protesti proti Trumpu, k protestom pa simpatizerje pozivajo tudi organizacije, ki jih podpira Soros. Ena takih je MoveOn.org, ki jo izdatno podpira Sorosova fundacija Open Society.
V protestih ne sodelujejo le domačini iz mest, kjer na ulicah vzklikajo proti Trumpu. V Portlandu so med torkovimi nemiri, ko je bilo povzročene za milijon dolarjev škode, policisti aretirali 112 ljudi. Lokalni mediji so ugotovili, da jih večina ali sploh ni volila na predsedniških volitvah ali pa niso registrirani kot volivci v zvezni državi Oregon, katere največje mesto je Portland. Le 34 od 112 aretiranih protestnikov se je udeležilo volitev v Oregonu. Lep del protestnikov je v Portland prišel iz drugih zveznih držav, je poročala lokalna televizija KGW, ki je preverjala govorice, da naj bi protestnike pripeljali od drugod.