Avstrijski Die Presse je znova potrdil vodilno vlogo ESI pri sestavljanju načrta skupne evropsko-turške rešitve migrantske krize. Temelj javnega dogovora Turčije in EU je izmenjava beguncev po principu »eden za enega«, »Sirec za Sirca«. V pripravi pa naj bi bil še drug, tajen dogovor, ki bo morda v kratkem razkrit. Ta dogovor, ki še ni čisto dodelan, predvideva, da bo EU oziroma »koalicija voljnih« članic ob beguncih iz izmenjave sprejela še več sto tisoč dodatnih beguncev.
Preprosta izmenjava naj bi zajela le nekaj tisoč sirskih beguncev, kar ne bi opazno sprostilo bremena, ki ga sirski begunci predstavljajo za Turčijo – v državi naj bi bilo po nekaterih ocenah že 2,7 milijona Sircev. Ko bi bil tok ljudi čez Egejsko morje ustavljen, bi EU ob izmenjavi »eden za enega« iz Turčije sprejela še med 150.000 in 250.000 beguncev. To denimo predvideva tako imenovani »Samsomov načrt«, poimenovan po Diederiku Samsomu, šefu nizozemskih laburistov, ki so del vladajoče koalicije nizozemskega premierja Marka Rutterja, čigar država trenutno predseduje svetu EU. Samsonov načrt je skoraj identičen načrtu Merklove, je ugotavljal nemški Die Welt.
Izmenjava »eden za enega« naj bi sirske begunce prepričala, da se jim nezakonito vstopanje v EU ne izplača. Ko bi se begunci zavedali, da lahko v EU pridejo le na zakonit način, naj bi se po načrtu ESI/Samsoma/Merklove sprostile kvote za prosilce za azil. Načrt še vedno pušča precej odprtih vprašanj, številke še niso dokončne in dogovorjene, predvsem pa ni jasno, katere so države, ki so pripravljene sprejeti večje število prosilcev za azil.
Nepojasnjena je tudi vloga think tanka ESI pri oblikovanju migrantske politike evropskih držav. Še posebej, ker volivci predvidevajo, da take načrte delajo izvoljeni politiki in državni uradniki, ne pa tuje organizacije z mrežo mednarodnih podpornikov, ki imajo pogosto svoje interese. Med financerji ESI lahko tako najdemo švedsko vladno agencijo za razvoj, ki uradno nudi pomoč državam v razvoju, zasebno Fundacijo Mercator, nemški Marshallov sklad, irsko zunanje ministrstvo, Zavod za odprto družbo razvpitega ameriškega milijarderja Georgea Sorosa, sklad bratov Rockefeller, pa celo Evropsko komisijo.