Na prvem mestu so ostali socialdemokrati (SPD) z berlinskim županom Michaelom Müllerjem, dobili so 21,6 odstotka. CDU je po vseh preštetih glasovih dobila 17,6 odstotka, Alternativa za Nemčijo (AfD) pa 14,2.
"Dosegli smo cilj. Imamo mandat za sestavo vlade," je volitve komentiral Müller, pa čeprav je njegova stranka z 21,6 odstotka dosegla najslabši volilni rezultat v nemški prestolnici.
Uspeh AfD pomeni, da koalicija SPD-CDU, ki je Berlinu vladala zadnjih pet let, nima več parlamentarne večine. Vse več ugibanj je, kaj bo storil Müller. Nemška tiskovna agencija dpa meni, da se bo povezal z Zelenimi, ki so dosegli 15,2 odstotka, in stranko Levica, ki je zbrala 15,6 odstotka. Berlinski župan je sicer pred volitvami dejal, da si ne želi nadaljevanja sedanje koalicije s CDU.
Pri CDU so se zdaj že osredotočili na decembrski kongres, ko bodo morali začrtati smernice za nadaljevanje, saj so prihodnje leto državne volitve. Politični analitiki v Nemčiji verjamejo, da se bo Merklova potegovala še za četrti mandat.
"Resnična zmagovalka je AfD," pa je prepričan George Pazderski, vodja kampanje omenjene stranke. AfD je namreč nastala pred tremi leti, na nedeljskih volitvah v Berlinu pa je stranki CDU odvzela okrog 22 odstotkov volivcev, ki so za stranko nemške kanclerke volili leta 2011. V AfD verjamejo, da bodo postali prva desničarska stranka, ki bo vstopila v nemški parlament po drugi svetovni vojni.