Vatikanska banka Istituto delle Opere di Religione (IOR) je lani, prvo leto po zaključku temeljitega pregleda delovanja zaradi obtožb o pranju denarja, korupciji in drugih nezakonitih dejavnostih, ustvarila 36 milijonov evrov čistega dobička. Leto pred tem se je številka ustavila pri 16,1 milijona evrov.
IOR je lani po poročanju tujih tiskovnih agencij upravljala s premoženjem v vrednosti 5,7 milijarde evrov, kar je 0,1 milijarde manj kot leto pred tem. Banka je imela okoli 15.000 strank, večinoma gre za ustanove, povezane s Svetim sedežem, razne redovne skupnosti in pa druge subjekte Katoliške cerkve.
Banka je tako lanske rezultate pospremila z besedami, da je "delovala s previdnostjo in Katoliški cerkvi po vsem svetu ponujala specializirane finančne storitve". Vodstvo je zapisalo še, da je uspela IOR učinkovito krmariti skozi okolje, ki so ga zaznamovala številna nihanja in finančna ter politična tveganja v svetu.
IOR je bil v minulih letih večkrat tarča obtožb o pranju denarja, davčnih utajah, korupciji in drugih nezakonitih dejavnostih. Po tistem, ko se je Vatikan znašel pod mednarodnim pritiskom zaradi dovoljevanja sumljivih finančnih transakcij, je papež Benedikt XVI leta 2010 ustanovil Vatikanski finančni urad, ki nadzira delovanje vatikanske banke in drugih finančnih institucij Svetega sedeža. S tem se je odzval tudi na preiskavo proti vodilnim predstavnikom vatikanske banke IOR zaradi pranja denarja.
Papež Frančišek si že od začetka pontifikata marca 2013 prizadeva, da bi z reformami dosegel večjo preglednost vatikanskih financ in opravil s pranjem denarja in korupcijo v Vatikanu. Del tega je bil tudi temeljita revizija delovanja IOR, ki se je zaključila konec 2015, njena posledica pa je bilo zaprtje skoraj 5000 računov pri tej banki.
Račune pri IOR naj bi tako v skladu s papeževimi navodili lahko imeli res le subjekti Katoliške cerkve in diplomati, akreditirani pri Svetem sedežu.