Ana Karamarko je potrdila, da je njeno podjetje Drimia opravljalo oglaševalske posle za podjetje Peritus savjetovanja, ki je v lasti Molovega lobista Josipa Petrovića, a je pogodbo razveljavila, potem ko je postalo jasno, da bo njen soprog prevzel položaj v hrvaški vladi.
Petrović velja za dolgoletnega Karamarkovega prijatelja, bil je tudi tesen sodelavec nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki je obtožen sprejemanja podkupnine od Mola pri madžarskem prevzemu upravljavskih pravic v Ini.
Petrović, ki je bil pred leti tudi član uprave Ine, je prejšnji mesec pričal na arbitražnem sodišču v Londonu v sporu med hrvaško vlado in Molom. Tudi Mol je pred tem sprožil mednarodni postopek proti Hrvaški.
Hrvaška država ima 44 odstotkov delnic Ine, Mol pa 49 odstotkov. Čeprav Mol nima večinskega deleža, ima večinsko pravico odločanja, kar je predmet spora ne le med hrvaško vlado in Molom, temveč tudi med Hrvaško in Madžarsko.
Zagrebški tednik Nacional je v torek objavil pogodbo, ki kaže, da je Ana Karamarko od začetka leta 2013 do januarja 2015 vsak mesec prejela 2500 evrov od Peritus savjetovanja za spremljanje stanja na energetskem trgu. Celoten znesek je znašal 60.000 evrov. V času podpisa pogodbe je bila lastnica Drimie partnerka Tomislava Karamarka, lani sta se poročila.
Soproga šefa HDZ ni zanikala pogodbe, a je v pogovoru za današnji Jutarnji list dejala, da ni bilo navzkrižja interesov ter da se ni ukvarjala z oglaševanjem, ki bi bilo v interesu madžarskega Mola.
Zagrebški novičarski portal Telegram je objavil dokumente, da je Petrović od začetka leta 2011 do avgusta lani od Mola prejel nekaj manj kot milijon evrov za svetovalne posle.
Prvi podpredsednik hrvaške vlade Karamarko je v torkovem sporočilu za javnost zanikal, da bi kršil zakone, ter napovedal, da bo tudi sam zahteval oceno komisije o ugotavljanju navzkrižja interesov. Spomnil je, da so pristojne državne službe v preteklih letih večkrat preverjale poslovanje podjetja njegove soproge, a niso našle nepravilnosti. Dodal je, da je med svojo kariero vedno strogo ločeval zasebno od poslovnega življenja, posebej ko gre za vprašanja nacionalnega interesa.
V komisiji so povedali, da zaenkrat ne vidijo kršitve zakona, obenem pa izpostavljajo, da je možna negativna percepcija Karamarka kot visokega vladnega uradnika, ki ima posredne poslovne povezave z Molom, s katerem je hrvaška vlada v sporu.
Hrvaški mediji so poročali, da je HDZ prejšnji teden postavila tudi ultimat za nadaljevanje sodelovanja s svojim partnerjem v vladi, stranko Most neodvisnih list, s prekinitvijo arbitraže z Molom z izgovorom, da bo Hrvaška v dodatnih finančnih problemih, če bo spor izgubila. Most naj bi ultimat zavrnil tudi za ceno novih parlamentarnih volitev, češ da je Ina strateški državni interes ter da se bo arbitraža verjetno končala v prid Hrvaški.
Most je prvi, še pred objavo afere v medijih, ostro kritiziral zasebne povezave med Petrovićem in Karamarkom ter zahteval obsežno preiskavo. Afera je pripeljala odnose med HDZ in Mostom, ki sta od začetka oblikovanja nove desne hrvaške vlade januarja letos pogosto v sporih glede različnih vprašanj, na rob.
Opozicija je na začetku današnje seje sabora zahtevala razpravo o dogodkih v vladi v povezavi z afero. Nekatere opozicijske stranke so v torek ocenile, da bi Karamarko zaradi politične odgovornosti moral odstopiti s položaja podpredsednika vlade, če so medijske navedbe točne.
Hrvaški mediji so Ano Karamarko povezovali tudi z drugimi energetskimi posli Mola in ruskega Rosatoma, ki naj bi poskusil preko nekega hrvaškega podjetja dobiti posel gradnje jedrske elektrarne na Finskem.