Svet

Po Nemčiji naj bi tudi Avstrija podaljšala nadzor na mejah

Deli na:
Po Nemčiji naj bi tudi Avstrija podaljšala nadzor na mejah

Foto: Bobo

Potem ko so podaljšanje nadzora na svojih mejah v četrtek napovedale Nemčija, Danska in Francija, naj bi to storila tudi Avstrija.

Tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministra Wolfganga Sobotke je v četrtek dejal, da bo Dunaj odločitev o tem Evropski komisiji uradno posredoval "v kratkem", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Andreas Grossschartner je na novinarsko vprašanje, ali bo Dunaj Bruselj uradno seznanil s svojo odločitvijo za ponovno podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah, ki ga je uvedel v luči begunske krize, v četrtek odgovoril, da se bo to "zgodilo v kratkem". Minister Sobotka naj bi podrobnosti o tem razkril še danes na zasedanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu.

Kot sicer poroča APA, Avstrija naj ne bi načrtovala le podaljšanja že obstoječega nadzora na mejah s Slovenijo in Madžarsko, ampak naj bi bila znova oz. še vedno aktualna tudi uvedba nadzora na t. i. brennerski meji z Italijo.

Pred tem je nemška vlada v četrtek za nadaljnjih šest mesecev podaljšala nadzor na svoji meji z Avstrijo in na letalskih povezavah iz Grčije. Za Berlinom sta v četrtek podaljšanje nadzora na svojih notranjih schengenskih mejah napovedali še Danska in Francija.

Vse tri države so ta ukrep utemeljile s povečano nevarnostjo terorističnega napada, nemški notranji minister Thomas de Maiziere pa je obenem opozoril tudi na še vedno nezadosten nadzor zunanjih meja EU in nadaljevanje nezakonitih migracij znotraj schengna.

Sedanji notranji nadzor, ki so ga Nemčija, Avstrija, Norveška, Danska in Švedska uvedle zaradi migracijskih pritiskov, se izteče 11. novembra in ga na enaki pravni podlagi ni več mogoče podaljšati. Francija nadzor že zdaj izvaja zaradi teroristične grožnje. Morebitno podaljšanje nadzora so države Evropski komisiji dolžne napovedati vsaj štiri tedne pred iztekom, piše APA.

Evropska komisija je na zahtevo Nemčije, Francije, Avstrije, Danske in Norveške predlagala reformo, ki omogoča nadaljevanje nadzora oziroma podaljšuje možnost nadzora zaradi predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti z največ šest mesecev na največ tri leta. O novih predlogih za reformo schengenskega območja bodo danes prvič razpravljali ministri EU v Luksemburgu.

Bruselj sicer obljublja strožjo zaščito pred zlorabami, a kljub temu reforma sproža kritike, da dejansko omogoča podaljševanje nadzora v nedogled in tako pomeni konec schengna.

Kritična je tudi Slovenija, ki razume argumente v povezavi s teroristično grožnjo in ne nasprotuje ukrepu kot takšnemu, temveč njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na slovensko-avstrijski meji.